Poslanci so po minuti molka za žrtve potresa v Turčiji in Siriji in poslanici predsednice Urške Klakočar Zupančič ob skorajšnji 31. obletnici izbrisa iz registra prebivalcev z vprašanji predsedniku vlade in ministrom začeli redno februarsko zasedanje.

Problematika javnih financ

Jožef Horvat, poslanec NSi-ja, je premierja spomnil na opozorila fiskalnega sveta, da naj bi bil primanjkljaj sektorja država med najvišjimi v EU-ju, pribitki za slovenske državne obveznice pa so višji kot v primerljivih državah. Horvat je dejal, da resna javnofinančna vprašanja sprožajo predvsem naslednji izdatki in obljube: "611 milijonov več za plače v javnem sektorju po oktobrskem dogovoru, 600 evrov dodatka za sodnike in tožilce (obljuba brez zakonske osnove), pol milijarde evrov v HSE-ju, 600 milijonov evrov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (kar ste obljubili v koalicijskem sporazumu), 100 milijonov evrov za začetek realizacije projekta gradnje 30.000 državnih najemnih stanovanj," je našteval Horvat. Dodal je, da se povprečen državljan sprašuje: "Kdo bo vse to plačal?" In ob tem postavil še vprašanje, za koliko namerava vlada še dvigniti davke.

Premier Robert Golob je v odgovoru zavrnil nekatere Horvatove trditve in dodal, da ne gre za obljube, temveč za določbe koalicijske pogodbe, v kateri je po Golobovih besedah marsikaj, čemur so se prejšnje vlade izogibale. "Izogibale so se posegu države na stanovanjski trg, mi se temu ne bomo izogibali. Res je, investirali bomo 100 milijonov letno, a ne prvo leto, o čemer je bil že večkrat govor," je odgovoril Golob. Glede oktobrskega zvišanja plač v javnem sektorju je Golob dejal, da je bil ta paket v celoti predviden v proračunih za leto 2023 in 2024. "Za večino stvari, o katerih govorite, znotraj proračuna ne bo predviden niti evro več (…) Nekoliko neodgovorno je, da se državljanke in državljani strašijo, kot da gre za nova dejstva."

Golob je spomnil tudi na številne ukrepe, ki so bili posledica energetske in prehranske draginje in se po njegovih besedah lahko merijo v stotinah milijonov evrih. "Kljub temu nam je uspelo lansko leto končati s primanjkljajem, ki je bil manjši in nižji od načrtovanega, ne da bi kakšen davek v letu 2022 spremenili ali dvignili."

Dodal je še, da je tudi davčna reforma napovedana v koalicijski pogodbi, "tako kot množica preostalih reform, ki se jih iz meni neznanih razlogov nobena vlada ni še niti začela lotevati". Davčna reforma bo po napovedih Goloba glavna tema koalicijskega vrha v marcu. "Znižali bomo obremenitev na plače, predtem pa bomo zagotovili, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od drugih, za to premoženje pošteno plačali davke."

Reforma plač v javnem sektorju

V odgovoru na ustno poslansko vprašanje Milana Jakopoviča iz Levice, ki ga je zanimala načrtovana pot za odpravo plačnih neenakosti med poklicnimi skupinami zaradi dodatkov, je Golob odgovoril, da tudi znotraj sedanjega sistema plač v javnem sektorju ni mogoče govoriti o pravičnosti.

Plačna reforma naj bi osnovne plače spravila v enoten in primerljiv sistem, je v DZ-ju povedal premier Golob. Pri razmerjih, o katerih govorijo, gre po njegovem za razmerje med osnovnimi plačami, med tarifnimi sistemi. Te vidi kot eno od ključnih točk, ki jih morajo spremeniti. Če ne bodo spremenili teh, potem ne morejo nasloviti ničesar.

Nobena od posameznih sindikalnih skupin po njegovem opažanju nima posluha za to, da se je nekaterim, denimo tožilcem, plača od uveljavitve veljavne reforme v resnici samo zmanjševala. "Kljub temu se tožilcem plača ne sme dvigniti, ker bodo sicer stavkali vsi preostali," je dejal Golob.

Poleg osnovnih plač in tega, da noben poklic ne sme biti pod minimalno plačo, pa je ključno, da bodo znotraj panog in stebrov vzpostavili preglednost nad dodatki, je poudaril. Še bolj pomembno se mu zdi, da se začne končno vpeljevati pojem nagrajevanja in delovne uspešnosti. Ta delovna uspešnost danes deluje po enakem principu kot vse drugo – do nje so praktično upravičeni vsi ali pa nihče, ugotavlja. Kot nerazumljivo ocenjuje to, da je lahko 80 ali 90 odstotkov uslužbencev ocenjenih z najvišjo ceno.

Najlažje je podatke v plačnem sistemu po njegovi oceni primerjati tako, da se pogledajo osnovne plače na eni strani in dejansko povprečna izplačila na drugi. "Takrat vidimo, kakšen je status posamezne interesne skupine, pa če to njim ustreza ali pa ne," je odločen.

Kdo je zahteval razmerje med najvišjo in najnižjo plačo 1:7?

Predlog za razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v višini ena proti sedem v javnem sektorju so zahtevali sindikati javnega sektorja, ne pa vlada, je v odgovoru na vprašanje Jakopoviča še navedel Robert Golob. Po njegovem so sindikati tisti, ki hočejo višje plače, in sicer zato, da bodo imeli najbolj sposobni možnost napredovanja pri osnovni plači.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so ostro zavrnili Golobovo izjavo, da so sindikati javnega sektorja predlagali razmerje 1:7, kaj šele, da bi ga zahtevali. "Gre za predlog vladne pogajalske skupine v okviru pogajanj o izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila sindikatom uradno predstavljena," so zapisali. "Od predsednika vlade pričakujemo opravičilo za izrečene besede, od ministrice za javno upravo pa pojasnilo glede vladnega predloga nove plačne lestvice."

Kot so še zapisali, se bodo pogajanja o izhodiščih, kot je razmerje 1:7 med najnižjo in najvišjo osnovno plačo, šele začela, v KSJS-ju pa se bodo do njih opredelili na prihodnji seji pogajalske komisije, ki bo v petek.

Na ministrstvu za javno upravo pa so dodatno pojasnili, da so pri predlogu glede razmerja med najnižjo in najvišjo plačo sledili predlogu pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Kot so zapisali, so v največji možni meri skušali slediti njihovim predlogom tako glede višine razpona med plačnimi razredi kot tudi glede razmerja med vrednostjo najnižjega in najvišjega plačnega razreda. Ob tem so dodali, da je bilo ob vzpostavitvi plačnega sistema leta 2008 ob konsenzu sindikatov javnega sektorja to razmerje ena proti 10,5, danes pa je le še ena proti 4,7.

Zvišanje pokojnin

Golob je v nadaljevanju seje zagotovil, da so vsi ukrepi vlade usmerjeni v to, da različne družbene skupine čim manj občutijo dvig cen. Vlada je po njegovih besedah že ves čas osredinjena tudi na upokojence. Ti bodo tako, denimo, konec februarja dobili pokojnine, ki bodo redno usklajene za 5,2 odstotka, je povedal.

Spomnil je, da so kot pomoč za lažje premagovanje draginje uvedli več ukrepov, tako na primer energetski dodatek. Tega upravičenci po njegovem pojasnilu še vedno lahko dobijo, je dodal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Karmen Furman iz SDS-a o načrtih za boljše pokojnine.

Poleg tega so bile po njegovem opozorilu novembra in decembra izplačane za 4,5 odstotka višje pokojnine, da bi upokojenci lažje počakali na redno februarsko uskladitev.

Še letos bo po njegovih besedah zagotovljena pokojnina znašala najmanj 700 evrov, kot piše v koalicijski pogodbi. "Tako tudi bo, saj leta še ni konec," je poudaril. Kot je pojasnil, imajo namreč vse koalicijske zaveze svojo časovnico. Furmanova je predlagala, da DZ o premierjevem odgovoru opravi razpravo. DZ bo o predlogu odločal v torek.

Ker je precej vprašanj postavljenih tudi ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik, je na petek prestavljen za danes (ponedeljek) napovedani začetek pogajanj s sindikati o reformi plač v javnem sektorju.

Sorodna novica Cene vrtcev se bodo dvignile za od 14 do 17 odstotkov, sporočajo mestne občine

Preverili bodo utemeljenost podražitev vrtcev

Ivo Dimic iz NSi-ja so jo zanimali morebitni ukrepi za preprečevanje podražitev vrtca zaradi višjih stroškov dela ter cen hrane in energentov.

Kjer napovedujejo zvišanje cene vrtcev ali so to že storili, bodo morali posredovati svoj izračun, je odvrnil Golob. Zvišanje cene za več kot 14 odstotkov zaradi višjih plač za pomočnice vzgojiteljic je po njegovi oceni pretirano. Ob 12-odstotnem dvigu plač za pomočnice vzgojiteljic bi bil v primeru, če je pomočnic vzgojiteljic polovica, upravičen dvig pet ali šest odstotkov, ne pa 17, je povedal.

"Plače pomočnic vzgojiteljic so se res povečale za 12 odstotkov, ampak te pomočnice niso edine zaposlene v vrtcih. V strukturi cen vrtcev 80 odstotkov res odpade na ceno dela, ampak v teh 80 odstotkih plače pomočnic vzgojiteljic ne predstavljajo glavnine, ker njihove plače niso tako visoke," je pojasnil.

Župani in mestni sveti, ki utemeljujejo 14- ali 17-odstotni dvig cen vrtcev s povečanjem plač pri pomočnicah vzgojiteljic, po njegovem prepričanju zavajajo. "Takšno povišanje cen nima osnove prav v ničemer," je poudaril. Obenem je pojasnil, da so podražitve vrtcev izključno v domeni občin, ne pa vlade.

Kot je zagotovil, so tja, kjer napovedujejo podražitve vrtca ali so to že storili, že pozvali, naj posredujejo svoj izračun.
Premier je poleg tega spomnil, da ima 30 odstotkov otrok brezplačen vrtec, ker ga zanje plača država. Pri tem gre denimo za drugega ali tretjega otroka, je pojasnil.

Prag za izračun upravičenosti do socialnih transferjev na področju otroških dodatkov se po njegovih navedbah februarja sicer dviguje, zaradi česar bo marsikdo od staršev, ki plačujejo vrtec, dobil višji dodatek. Za deset odstotkov pa bodo marca dvignili tudi višino otroških dodatkov.

Golob je ne nazadnje povedal, da so se cene vrtcev lani pred imenovanjem aktualne vlade zvišale v 101 občini, pa se o tem ni govorilo v javnosti. V letošnjem letu jih je do danes dvignilo ceno 25, med katerimi pa razen Celja ni največjih mestnih občin.

Ob tem je spomnil, da je vlada že lani dvignila povprečnino občin za toliko kot še nikoli prej, in sicer za osem odstotkov.

Poslanci SDS-a zapustili dvorano pred nagovorom predsednice DZ-ja

Ko je na začetku redne februarske seje predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič napovedala, da bo ob skorajšnji 31. obletnici izbrisanih (26. februar) spregovorila nekaj besed, so poslanci SDS-a zapustili dvorano državnega zbora. "Z velikim razočaranjem ugotavljam, da je poslanska skupina SDS-a ob tej tako pomembni obletnici zapustila dvorano državnega zbora. Tudi s tem se pokaže odnos do prizadetih," je pred nagovorom komentirala Klakočar Zupančičeva.

Nato je spomnila, da je izbris trajno zaznamoval 25.671 "naših nekdanjih sodržavljank in sodržavljanov", ki jih je takratna oblast protipravno izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. "Izbris je bil pravni umor vsakega izmed njih, s tem, da so ostali pri življenju, ki se je sprevrglo v negotovo životarjenje, nekaterih vse do danes."

Dodala je, da politika dolga leta "ni želela ne slišati in še manj popraviti storjenih krivic". Spomnila je, da je šele leta 1999 in 2003 ustavno sodišče ugotovilo, da je bil izbris neustaven, a da pri urejanju statusa oseb državljanov drugih držav naslednic SFRJ-ja v Sloveniji ni šlo gladko.

Zakonsko določene odškodnine po njenih besedah ne bodo nikoli vrnile izgubljenih let in pozdravile osebnih ran. Po njenem mnenju bi bilo prav razmisliti o noveliranju zakonodaje in termin izbrisani nadomestiti z izrazom žrtve. Pri tem je navedla, da nekateri še po treh desetletjih nimajo dostopa do zdravstvenih in socialnih pravic, da je treba najbolj socialno ogroženim takoj zagotoviti vsaj domsko nastanitev in oskrbo v bolnišnici.

Lansko opravičilo nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja za krivice, prizadejane izbrisanim, je označila za "blag obliž", saj da izvršilna in zakonodajna oblast pri učinkovitem reševanju odprtih vprašanj na tem področju ostajata na mrtvi točki.

"Pred trenutno vlado in DZ-jem je zgodovinska priložnost, da dokažemo, da smo pravna in socialna država, da priznavamo napake in krivice ter da jih želimo dokončno popraviti. Izgubljenih let ne moremo več dobiti nazaj, lahko pa priznamo, da je bilo dejanje izbrisa nespoštljivo, krivično, neustavno, nečloveško, in lahko postavimo zakonodajne temelje, ki bodo izbrisanim osebam vrnili vsaj del izgubljenega dostojanstva," je prepričana. Ob tem se je kot predsednica DZ-ja vsem prizadetim opravičila.

Odločanje o novem ministru

Seja se bo nato v torek nadaljevala z odločanjem o kandidatu za ministra za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju. Poslanci bodo za razpravo o kandidatu, ki je že prestal zaslišanje na pristojnem matičnem odboru, imeli na voljo nekaj manj kot pet ur. Če bo potrjen, bo vlada Roberta Goloba začela delovati v polni sestavi, kot so si zamislili ob prevzemu oblasti.

Parlamentarna preiskava in vrnitev izdaje računov

Na redni seji, ki se bo sklenila v četrtek, bo tudi več zakonodajnih predlogov, med drugim predlog novele zakona o davčnem potrjevanju računov, ki za omejitev obsega sive ekonomije vnovič uvaja obvezno izročanje in prevzemanje izdanega računa za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev.

Na zahtevo poslanske skupine Gibanja Svoboda bodo odredili še parlamentarno preiskavo, ki bi ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vplivanja na delo policije in drugih avtonomnih državnih organov.