Poroštvo za Darsove obveznosti na podlagi posojil in dolžniških vrednostnih papirjev znaša do največ 392,44 milijona evrov, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.

Po pravilih evropskega statističnega urada Eurostat za javne koncesionarje, ki se ne uvrščajo v sektor država, se namreč državno poroštvo lahko podeli do vrednosti največ 50 odstotkov naložbe. Skupna naložbena vrednost ocenjenih projektov je 784,89 milijona evrov, pri čemer se upošteva naložba brez DDV-ja in stroškov financiranja (stroški odobritve posojila in obresti).

S predlogom zakona se državno poroštvo upravljavcu avtocest in hitrih cest podeljuje za financiranje odseka od Šentruperta do Velenja na severnem delu tretje razvojne osi. Vrednost naložbe je 364,30 milijona evrov.

Drugi največji projekt v naboru je prvi odsek na južnem delu tretje razvojne osi med Osredkom in Malinami na območju Novega mesta. Vrednost naložbe je 325,24 milijona evrov.

Dela na obeh odsekih še ne potekajo. Gradbeno dovoljenje za odsek Osredek–Maline je bilo izdano oktobra lani, a je bila vložena tožba na upravno sodišče, kar pomeni zamik predvidenega začetka del, ki je bil načrtovan na začetku pomladi. Za odsek med Šentrupertom in Velenjem pa naj bi Dars vlogo za gradbeno dovoljenje po napovedih vložil prihodnji mesec.

Poleg teh dveh finančno najzajetnejših projektov bo poroštvo pokrivalo še projekte dolgo pričakovane hitre ceste Markovci–Gorišnica, kjer je vrednost naložbe 9,82 milijona evrov, in Gorišnica–Ormož v naložbeni vrednosti 36,76 milijona evrov. Pri tej hitri cesti od Ptuja do Ormoža se sicer pojavlja precej zapletov.

Širitev ljubljanske obvoznice

Zadnji projekt, pokrit s poroštvom, pa je širitev prometno zelo obremenjenega odseka zahodne ljubljanske obvoznice med razcepoma Koseze in Kozarje v šestpasovnico. Vrednost naložbe je 48,77 milijona evrov. Pridobivanje gradbenega dovoljenja za ta projekt je šele v začetni fazi.

Zakon o upravljanju javnega prometa

Vlada je na dopisni seji sprejela tudi predlog zakona o upravljanju javnega potniškega prometa. Njegov namen je vzpostavitev družbe za upravljanje javnega potniškega prometa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države, ki bo združila funkcije upravljanja v enem organu.

Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, bodo glavne pristojnosti družbe načrtovanje ponudbe javnega potniškega prometa glede na potrebe, oblikovanje prevoznih storitev in načrtovanje njihovega financiranja, sodelovanje pri določanju strategije razvoja, upravljanje sistema enotne vozovnice ter informiranje in promocija.

Predlog zakona o upravljanju javnega potniškega prometa pomeni prvi korak k optimizaciji organizacije in upravljanja javnega potniškega prometa. Z ustanovitvijo upravljavca bo vzpostavljena tristopenjska struktura upravljanja, so navedli na infrastrukturnem ministrstvu in poudarili, da se mu bo podelila pristojnost priprave in izvajanja postopkov oddaje storitev gospodarske javne službe medkrajevnega cestnega in železniškega linijskega prevoza.

V okviru družbe za upravljanje javnega potniškega prometa se bi zagotovila finančna integracija na način, da se bi na enotnem računu zbiralo in upravljalo z vsemi viri financiranja te družbe, ki se za financiranje te gospodarske javne službe v državni pristojnosti zagotavljajo na državni in lokalni ravni ter iz drugih virov.

Družba bi bila tako edina pooblaščena za sklepanje pogodb z vsemi sofinancerji. Zato bi morala tudi zagotoviti, da bi se ta sredstva zbirala na ločenem računu in bi bila namenjena le za poravnavo nadomestila stroškov, do katerih so na podlagi sklenjenih pogodb gospodarskih javnih služb javnega potniškega prometa upravičeni prevozniki.

Predlog zakona uveljavlja tudi načelo integrirane ponudbe javnega potniškega prometa, skladno s katerim morajo biti storitve javnega potniškega prometa, ki jih zagotavlja država kot gospodarsko javno službo, medsebojno povezane v enotno, dopolnjujočo se ponudbo, ki temelji na fizični, finančni, informacijski, tarifni in upravljavski integraciji, ter je prilagojena razvoju in potrebam potnikov, so pojasnili.

Vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku, saj je predlog usklajen z zakonodajo s področja prevozov in evropskim pravnim redom, nujni postopek pa predlaga zaradi preprečitve težko popravljivih posledic, ki bi nastale zaradi nesprejema zakona.

Vodja urada vlade za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme

Vlada je na dopisni seji za v. d. direktorja urada vlade za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme imenovala Klemna Štiblja. Kot so sporočili po seji vlade, je bil Štibelj, zadnji dve leti vodja kabineta notranjega ministra Aleša Hojsa, imenovan z 19. marcem do imenovanja direktorja urada, a največ za šest mesecev.