Kot je dejal, nas danes prevevajo občutki ponosa. "Vemo, da zmoremo, zato v prihodnost ne gledamo s strahom, ampak z upanjem." Poudaril je pomen enotnosti, ki je združevala Slovence pred četrt stoletja. "Slovenci cenimo to enotnost izpred 25 let. Ni bilo vedno tako v naši zgodovini. Sredi 2. svetovne vojne smo bili deležni narodne razklanosti in nekatere rane celimo še danes. V času osamosvajanja smo vedeli, da se to ne sme več zgoditi. Enotnost ni nastala čez noč, bila je čudovit rezultat dialoga, sodelovanja in ne nazadnje tudi zaupanja."

Izrazil je prepričanje, da je bila lepota osamosvojitve v tem, da je v ta proces vse ljudi vključevala, nikogar ni izključevala. "In zapomnimo si to, to je bistveno tudi za prihodnje izzive. Vse prelomne spremembe bomo sposobni zasukati v naš skupni prid, če bomo sodelovali in se ne bomo izključevali. To nam mora biti najbolj dragoceno spoznanje, ki nam mora biti vodilo za naprej."

Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja v Veliki Britaniji in poudaril, da je za Slovenijo nujno, da se EU krepi. Kot je dejal, bo "EU ali federalna ali pa je ne bo. Naš interes, interes naše države je, da smo v tem procesu v najbolj povezanem delu in da, če bo prišlo do tega, na referendumu podpremo to federacijo."

Svoj govor je sklenil z besedami, da je odločitev za sodelovanje izključno v naših rokah. "Ne bo lahko, bo pa lepo. In na koncu bomo uspeli."

Brglez: Poenotenje je izjemen dosežek osamosvojitve
Pred osrednjo državno proslavo je v Državnem zboru potekala slavnostna seja. Čeprav slovenska osamosvojitev ni dosegla popolne enotnosti, pa ji je uspelo zaobjeti marsikatero drugačno mnenje, je na slavnostni seji poudaril predsednik DZ-ja Milan Brglez.

Brglez je v svojem govoru na slavnostni seji državnega zbora poudaril, da ideje o samostojni slovenski državi segajo dlje kot 25 let. A pred 25 leti smo "bili sposobni prepoznati trenutek, narediti odločne in odločilne korake ter stopiti naprej, v prihodnost". Pri tem je poudaril, da so se ljudje glede ideje državnosti združili v slogi, še preden se je uspelo poenotiti politiki. "Na to, na poenotenje vseh, sicer še vedno gledamo kot na izjemen dosežek naše osamosvojitve, čeprav je dejstvo, da ta enotnost vendarle ni bila tako popolna, a je zaobjela tudi marsikatero drugačno mnenje," je izpostavil.

Za mednarodno identiteto Slovenije pa je bilo ključno članstvo v EU-ju in Natu. "Šlo je za cilja, ki sta uresničila proevropsko naravo naše osamosvojitve in neodvisnosti; cilja, s katerima smo sooblikovali politične in varnostne okvire naše širše domovine Evrope," je pojasnil. Slovensko osamosvojitveno zgodbo je označil kot zgodbo o uspehu, a naš pogled mora danes biti zazrt v prihodnost.

"Ob tem je dan državnosti tudi večni opomin, kaj zmoremo doseči, kadar obstajata skupna volja in trud, kadar sledimo cilju, v katerega verjamemo, in kadar je ta želeni in dolgo nedosegljivi cilj rezultat dela in vrednot družbe kot celote," je še spomnil v svojem govoru.

Proslava se je začela na Trgu republike, kjer je potekal protokolarni del, od tam pa se je dogajanje preselilo na Kongresni trg. Sklepni dogodek proslave pa bo ognjemet z Ljubljanskega gradu.

Številni visoki gostje
Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja se počastitve obletnice udeležujejo tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, italijanski predsednik Sergio Mattarella, avstrijski predsednik Heinz Fischer in nemški predsednik Joachim Gauck.
Madžarski predsednik Janos Ader je udeležbo odpovedal zaradi zdravstvenih težav.

Predsednik republike je popoldne sprejel svojce padlih pripadnikov teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Sprejema v Vili Podrožnik sta se udeležila tudi premier Miro Cerar in ministrica za obrambo Andreja Katič. Ministrica je skupaj z delegacijo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in zveze policijskih veteranskih društev Sever na ljubljanskih Žalah položila venec k spomeniku padlim in umrlim v vojni za Slovenijo.

Pahor sprejel svojce žrtev vojne
Pahor je priredil sprejem za svojce padlih pripadnikov teritorialne obrambe (TO), ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. V kratkem nagovoru je poudaril pomen enotnosti, ki smo jo Slovenci izkazali pred 25 leti ob osamosvojitvi Slovenije.
"Slovenci nismo bili vedno enotni, pred tričetrt stoletja smo bili tudi razklani, ampak pred 25 leti smo bili enotni, kar pomeni, da Slovenci zmoremo," je dejal Pahor. Dodal je, da je prav enotnost, ki smo izkazali ob osamosvojitvi, tista, ki mu daje upanje in ga prepričuje, da zmoremo še tako zahtevne preizkušnje.
Pahor je tudi izrazil upanje, da prihodnje preizkušnje ne bodo tako surove, kot so bile med drugo svetovno vojno in vojno za Slovenijo: "Če pa se bo vendarle proti naši volji zgodilo kaj takega, kar bi terjalo tudi te vrste pogum in odrekanje, bo vse veliko lažje, vse veliko bolj smiselno, če bomo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, pri naših odločitvah enotni."
Zore: Premalo je državo osamosvojiti
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nagovoru pri maši za domovino v stolnici sv. Nikolaja poudaril, da je premalo državo samo osamosvojiti, ampak jo je treba tudi zgraditi. Udeležila sta se je tudi Pahor, Cerar, predsednik DS-ja Mitja Bervar, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in številni drugi politiki ter funkcionarji. Praznovanje 25. obletnice osamosvojitve nas navdaja z veseljem in hvaležnostjo, je zbranim povedal Zore. "Z veseljem praznujemo zaradi tega, ker imamo našo državo radi. Morda vsi še ne v zadostni meri, saj je nismo dovolj prepoznali in sprejeli za svojo ter je ponotranjili. Pa vendar je naša," je dejal.

Ob tem je ocenil, da smo v graditvi samostojnosti naredili temeljno napako. "Ko smo namreč uspeli doseči samostojnost in prehod iz totalitarnega režima v demokracijo, smo pozabili, da je premalo državo samo osamosvojiti. Državo je treba tudi zgraditi," je dejal. Po njegovih besedah je premalo spremeniti družbeni sistem in demokracijo zapisati v temeljne zakone države: "Demokracijo je potrebno zgraditi v mišljenju in v vedenju državljanov."

Zore je opozoril, da je vzpostaviti demokracijo zahtevnejši proces kot vzpostaviti in zavarovati meje države. A po njegovih besedah smo, namesto da bi gradili državo in demokratično razmišljanje trdno zasidrali v življenje ljudi, "začeli na državo gledati kot na fevd, morebiti celo kot na vojni plen, ki si ga je treba razdeliti in čim več koristi pridobiti zase in za svojo skupinico somišljenikov".
Katičeva o ljubezni do domovine
Ministrica za obrambo Andreja Katič verjame, da neizmerno ljubimo svojo domovino. "Naj nas ta vrednota povezuje," je sporočila v čestitki. Za uresničitev dolgoletnega hrepenenja po osamosvojitvi je bila odločilna enotnost, ki smo jo Slovenci izkazali tudi na plebiscitu. "Z roko v roki in z dialogom" moramo po njenih besedah reševati tudi konflikte doma in v mednarodnem okolju.

Zahvalila se je vsem veteranom in veterankam vojne za Slovenijo iz vrst teritorialne obrambe in takratne slovenske milice, ki so za svojo domovino tvegali, kot je zapisala, najdragocenejše - svoje življenje. Oni so obranili našo mlado državo in jo umestili na evropski in svetovni zemljevid. Posebno pozornost je v čestitki namenila tudi Slovenski vojski, braniku svobode in suverenosti. "Ponosni smo na to, da Slovenska vojska pomembno prispeva k mednarodnemu ugledu naše države," je zapisala.