Gre sicer za odgovor predsednika zunanjepolitičnega odbora Jožefa Jerovška na vprašanje Marjana Podobnika, če se je koordinacija strank poenotila glede nastopa do sosednje Hrvaške in odprtih vprašanj. Poleg omenjenih dveh so v oddaji sodelovali še Patrik Vlačič (član mešane komisije za državno mejo), Zmago Jelinčič (predsednik SNS-a) in Danijel Starman (odvetnik Joška Jorasa).

Najmanj, kar lahko rečemo, je to, da so se sogovorniki strinjali z dejstvom, da so korita tam postavljena protipravno. Podobnik še vedno zahteva njihovo odstranitev in odstop notranjega ministra Dragutina Mateja in šefa policije Jožeta Romška, ker med sobotnim shodom policija ni dovolila dostave odej in hrane protestnikom, kar je bil tudi razlog, da so odnehali s protestom. Glede korit pa je dejal: "Ni važno, kdo odstrani korita. Treba se je vprašati, od kdaj lahko minister odloča, kateri pravomočni sklep sodišča se lahko izpolni," Ponovno se je moral braniti tudi pred očitki, da ni naredil sam dovolj, ko je bil še popredsednik vlade.

Sodna veja ravnala prav
Vlačič je dejal, da je bistvo nestrinjanja ravno to, kakšno je bilo stanje 25. junija 1991. Odstranitev korit bi bil po njegovem mnenju pozitivnen korak, ni pa dovolj. Sodna veja je po besedah Vlačiča naredila z razsodbo pravilno potezo, zatajila pa je izvršna oblast in diplomacija, ki ne ve, kaj storiti, vseeno pa je prepričan, da bi sprememba politike pri tem vprašanju pred volitvami težko prinesla rezultate.

Joras je lokalno vprašanje
Manj spraven je bil po pričakovanjih Jelinčič. Zapreti mejni prehod, blokirati vstop Hrvaške v EU, graditi most do Jorasove domačije so bile le nekatere pobude, ki jih je predlagal med oddajo. Pohvalil se je, da je bil v soboto prvi na meji in zaprl cesto, pozneje pa so prišli za njim Podobnik in protestniki le z zastavami, s katerimi se ne da odstraniti korit. Pravi, da Hrvati Slovenijo vlečejo za nos, saj se zdaj ukvarja z Joškom Jorasom in cvetličnimi koriti - lokalnim vprašanjem, kot pravi, ki se ga da rešiti v pol ure -, namesto s celotno mejo in izhodom na odprto morje.

Z razdvojenostjo si delamo škodo
Jerovšek je večkrat poudaril, da se Joška Jorasa ne sme šikanirati z nobene strani, izrazil pa je tudi prepričanje, da so vsi s pozivanjem k nenasilnosti naredili dobro dejanje, saj bi Hrvati verjetno posredovali z vsemi sredstvi, če bi dogajanje ušlo izpod kontrole. Pravi, da si sami delamo škodo, ko smo razdvojeni in da se vedno, ko se stranke dogovorijo, pojavi nekaj, kar jih vleče narazen. Ko pa je moral odgovoriti na vprašanje, kaj so se stranke nazadnje dogovorile, pa je podal odgovor, za katerega ne vemo, kam bi ga v ta tekst bilo smiselno umestili, a ga vseeno lahko preberete kar v uvodu.

Odvetnik Joška Jorasa Danijel Starman je pojasnil, da Joško Joras ne bo odnehal in bo vseeno gladovno stavkal, saj želi prost dostop do domačije za vse in odstranitev korit. Pojasnil je, da se mora na stavko psihološko pripraviti, zato je prekinil tudi stik z novinarji. Stavkal bo, ker je to zadnje sredstvo, saj je spoznal, da ga je država prevarala.

Gre za predvolilno akcijo?
Edino Marjan Podobnik je ostro zavrnil, kakršno koli namigovanje, da je bil shod predvolilna akcija. Mogoče je pri tem še najbolj zgovorna izjava, da bodo najprej dosegli odstop Mateja in Romška, nato pa, da bodo na volitvah izgubile vse politične stranke, ki z nepodporo njihovim akcijam ne želijo braniti slovenskega ozemlja.

Kaj pomeni 25. junij 1991?
Zadnje vprašanje je, za kaj se Slovenija zavzema. Kje je ta kraj 25. 6. 1991? Po mnenju Jelinčiča je Slovenija v svojih zahtevah postavila minimalistične zahteve, Hrvaška pa maksimalistične - torej pol zaliva. Izhodišča, ki jih je obravnaval tudi Jerovškov odbor, niso na voljo javnosti, saj so tajna, a je Jerovšek zagotovil, da je 25. 6. zagotovo notri. Podobnik je prepričan, da se bojijo, da bi javnost videla, za kaj se kdo zavzema.

M. K.