Med izjemami, za katere ne velja prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev, bodo od petka vrtnarije, drevesnice in cvetličarne, pa tudi gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih in nepremičninah, pri izvajanju katerih ni stika s potrošniki.

Kot so po današnji dopisni seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, so vrtnarije, drevesnice in cvetličarne med izjeme uvrstili, ker imajo v tem času veliko pridelkov (npr. sadike zelenjave, sadike sadja, sadike okrasnega cvetja), ki so vezani na sezonsko prodajo, in je bilo v vzgojo teh rastlin vloženega veliko sredstev ter dela, kar bi lahko zaradi neprodaje propadlo.

Vlada pri tem opozarja, da je pri teh dejavnostih nujna tako dosledna uporaba zaščitne opreme (maske, rokavice) kot upoštevanje ohranjanja varne razdalje do drugih oseb. Poleg tega je v povezavi z obiski vrtnarij, drevesnic in cvetličarn treba dosledno upoštevati, da je v primerih, ko te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, dostop v drugo občino dovoljen, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti.

Poleg tega so znova poudarili, da prepoved obratovanja ob nedeljah velja za vse prodajalne, razen lekarn in bencinskih servisov, torej tudi za tiste, ki lahko sicer svobodno določijo obratovalni čas. Dodala pa je novo izjemo glede minimalnega odpiralnega časa prodajaln z živili, in sicer za srednja in velika podjetja, ki so pred epidemijo obratovala manj kot 10 ur. Gre za majhne prodajalne zunaj mest, katera upravljajo srednja in velika podjetja, ki so bila prisiljena v podaljševanje obratovalnega časa, pojasnjuje vlada.

Brez popuščanja v odmerjenem času

Vlada pa vztraja pri prejšnji odločitvi, da nakupe v živilskih prodajalnah lahko med 8. in 10. uro opravljajo izključno ranljive skupine (upokojenci, nosečnice, invalidi) in nihče drug, pri čemer upokojenci lahko opravijo nakup samo v tem času.

Pojavili so se namreč pozivi, med drugim zagovornika načela enakosti, da bi to obdobje podaljšali do 12. ure, saj da se je v praksi izkazalo, da je odmerjeni nakupovalni čas za skupino, ki predstavlja skupaj skoraj tretjino prebivalstva Slovenije, prekratek.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je pozval k dvournemu podaljšanju nakupovalnega časa za starejše, nosečnice in invalide. Časovna omejitev obiska trgovin med 8. in 10. uro za skupino, ki predstavlja skoraj tretjino prebivalstva, povzroča precej težav.

"V praksi se je izkazalo, da je odmerjeni nakupovalni čas za skupino, ki predstavlja skupaj skoraj tretjino prebivalstva Slovenije, prekratek," je opozoril Lobnik. Dodal je, da sicer pozdravlja ukrepe vlade, ki so namenjeni posebni skrbi za ranljive skupine v času epidemije, a s terena dobiva novice, da v tako kratkem časovnem intervalu pogosto vsi ne pridejo na vrsto.

Za ranljive skupine še želeli termin od 8. do 12. ure

Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je Lobnik zato priporočil, naj vladi predlaga spremembo odloka, s katero bi se časovni interval nakupovanja v trgovinah z živili izključno za omenjene ranljive skupine razširil z dveh na štiri ure, torej od 8. do 12. ure. "Varovanje ranljivih skupin pred okužbo s koronavirusom je prioriteta. Nujno pa je tudi, da imajo vsi dostop do nakupa osnovnih živil," je zapisal Lobnik.

Glede na predpisani minimalni obratovalni čas trgovin, to je najmanj do 18. ure, bi ob spremembi odloka po oceni zagovornika ostalim skupinam prebivalstva za nakupe živil ostal dovolj širok termin, tudi ob izvajanju drugih nujnih preventivnih ukrepov, kot je ohranjanje varnostne razdalje potrošnikov v trgovinah.

ZDUS: Starejši za nakup potrebujejo več časa

Tudi iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so sporočili, da se je kar nekaj upokojenk in upokojencev obrnilo na njih zaradi časovne omejitve nakupa v trgovinah. V ZDUS prav tako izpostavljajo željo, da bi bila ta omejitev podaljšana vsaj za dve uri, torej do 12. ure, ali pa deljeno, nekaj na dopoldanski in nekaj na popoldanski čas.

Vlado zato v zvezi pozivajo k vnovičnemu razmisleku o tem ukrepu in dodajajo, da so starejši počasnejši in potrebujemo dalj časa za nakup kot mlajši. "V dveh urah, ko je možnost treh oseb v trgovini, je tako zelo malo možnosti, da če si deseti v vrsti pred trgovino, sploh prideš na vrsto in v tem časovnem okviru opraviš nakup," so ponazorili.

Ob tem potrjujejo pravilnost ukrepa, da morajo biti starejši ljudje predvsem doma, a dodajajo, da se v mnogih primerih ne da izogniti obiska trgovin. "Vsi upokojenci niso v tako visoki starosti, da bi v teh zaostrenih razmerah, ko oskrba sloni predvsem na prostovoljcih, oteževali samooskrbo tistih mlajših, ki to ob upoštevanju zaščitnih ukrepov lahko storijo," so v ZDUS zapisali v sporočilu za javnost.

Se s preverjanjem starosti pred trgovino krši pravica do varovanja osebnih podatkov?

Za podaljšanje časovnega okna se zavzemajo tudi v združenju Srebrna nit. "Da ne bo nesporazuma, v Srebrni niti se zavedamo nevarnosti, vezanih na okužbo z novim koronavirusom pri starejših in drugih občutljivih skupinah, ne pristajamo pa na sistemsko diskriminacijo teh skupin," so zapisali v sporočilu, ki so ga med drugim naslovili na vlado.

Tudi v Srebrni niti predlagajo, da vlada razpoložljivi čas trgovin enakomerneje porazdeli med vse generacije in da naj bodo trgovine za ranljive odprte vsaj štiri ure, torej od 8. do 12. ure, za vse druge pa od 12. do 20. ure. "Prav tako opozarjamo, da s preverjanjem starosti ob vstopu v trgovino varnostniki in drugi, ki skrbijo za red ob vhodih, kršijo pravico o varovanju osebnih in zdravstvenih podatkov," so zapisali.

Zmeda glede mask in rokavic

Vlada mora po oceni Srebrne niti tudi dokončno doreči, kako je z uporabo obraznih mask ob vstopu v trgovino, saj so si strokovna mnenja nasprotujoča. "Seznanjeni smo, da za starejše zahtevani nakup mask, ki jih ni na tržišču, strošek ni zanemarljiv, enako je z nabavo rokavic, zato jih to spravlja v dodatne stiske, tako finančne kot psihične. Skrajno nedopustno pa je, da starejši, ki ni vedel za nove ukrepe, od daleč pride v trgovino in ga zavrnejo," so opozorili.