"Računsko sodišče je bilo, tako kot do mnogih drugih vlad v preteklost, z nekaterimi strokovnimi mnenji, revizijami kritično do vlade oziroma posameznih ministrstev," je na novinarski konferenci dejal poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec. Pri tem je naštel revizijo nakupa stavbe na Litijski, poročilo glede izplačila Prešernove nagrade Svetlani Makarovič in revizijo nakupa prenosnih računalnikov. "V vseh teh primerih je Računsko sodišče dalo negativna mnenja ali pa mnenja s pridržkom – mnenja, da je bil davkoplačevalski denar porabljen nesorazmerno," je dejal Vrtovec.

"Ker je bilo Računsko sodišče kritično v nekaj primerih do nekaj resorjev in do vlade Roberta Goloba, se onemogoča na način, da se mu odvzamejo sredstva. Čeprav imamo 17 milijard evrov vreden proračun, rekorden proračun z rekordnimi odhodki, se Računskemu sodišču jemlje denar za nujno delovanje," je opozoril.

Na nižanje že dogovorjenih proračunskih sredstev je predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin sicer opozorila v ponedeljek. Pojasnila je, da so se sredstva za Računsko sodišče s spremembami proračuna za leto 2025 zmanjšala za 3,86 milijona evrov. Ob tem je poudarila, da upa, da nižanje sredstev ni posledica ugotovitev sodišča. "Mogoče pa ostaja nekoliko grenkega priokusa in dvom, da to predstavlja kakšen revanšizem od vlade," je dodala.

Če je bila Ahčin pri svoji oceni zadržana, je opozicijski poslanec Vrtovec prepričan, da je Računsko sodišče nižanje sredstev doletelo prav zaradi mnenj, ki so bila kritična do vlade. "Zaradi negativnih mnenj računskega sodišča je priletel amandma koalicije, da se jim jemlje nekaj milijonov evrov," je dejal na novinarski konferenci.

Sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ

Poudaril je, da je Računsko sodišče ena od temeljnih institucij, ki je branik demokratičnega procesa. "In zdi se, da so te institucije, ki bi morale biti neodvisne, ki bi morale biti robustne, pod vlado Roberta Goloba zelo okrnjene in da se ne spoštujejo," je dodal in poleg Računskega sodišča omenil še policijo in državni svet. "Prvič v zgodovini Republike Slovenije se je zgodilo, da se institucije pravne države tako lomijo in da se po njih tako močno lomasti. Poudarjam, to so demokratične institucije, steber demokratičnega procesa," je dejal.

Napovedal je, da bodo glede teme, kako vlada onemogoča delo institucij s tem, da jim jemlje proračunska sredstva, sklicana tudi nujna seja komisije za nadzor javnih financ, katere predsednik je. "Vprašati se bomo morali, na kakšen način bomo ustavili politiko lomastenja Roberta Goloba po institucijah pravne države, ki so branik našega demokratičnega procesa," je zaključil.

Ministrstvo dalo prednost Onkološkemu inštitutu

Na opozorila Računskega sodišča se je že v ponedeljek odzvalo ministrstvo za finance. Pojasnili so, da je vlada koalicijsko dopolnilo o znižanju sredstev za 3,86 milijona potrdila, ker bo ta denar namesto za obnovo in nakup dodatnih prostorov sodišča, namenjen za reševane prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. Ocenili so namreč, da bo Računsko sodišče lahko nemoteno delovalo tudi brez teh sredstev.

Ob tem so na ministrstvu poudarili, da vlada ves čas spremlja razmere, je v stikih s proračunskimi uporabniki in po potrebi prilagaja izvajanje proračuna. "Če se bo med letom izkazalo, da Računskemu sodišču primanjkuje sredstev, bomo iskali ustrezne rešitve," so napovedali.

Koalicija zatrjuje, da delo institucij v prihodnjem letu ne bo okrnjeno

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so izrazili razumevanje stališča Računskega sodišča, a poudarili, da temu s sprejetim dopolnilom niso okrnili možnosti za nemoteno delovanje, pač pa v njihovo odločitev o izboljšanju prostorskih možnosti. "Ocena v poslanski skupini Svoboda in v preostalih dveh koalicijskih poslanskih skupinah je bila, da ima prvo mesto v Sloveniji v tem trenutku ureditev investicij na področju zdravstva," je dejala poslanka Svobode Andreja Kert.

Koalicijska stranka SD pa je v pisnem odzivu napovedala, da bodo med koalicijskimi partnerji odprli pogovor o nujnosti omogočanja nemotenega in avtonomnega dela javnih institucij in popravi kakšne od odločitev. Obenem so ocenili, da je treba opozorilom Računskega sodišča nameniti ustrezno pozornost in pripraviti ukrepe, ki bodo preprečili škodljive posledice, ki bi jih lahko prinesla okrnjena sredstva. "Namreč takšne nepremišljene poteze lahko resno ogrozijo neodvisno in učinkovito opravljanje nadzora nad porabo javnih sredstev, kar je ključno za transparentnost in zakonitost v upravljanju države," so zapisali.

Sorodna novica Predsednica Računskega sodišča: "Kako je organ lahko neodvisen, če ni finančno neodvisen?"

Predsednik SD-ja Matjaž Han pa je pred sestankom koalicije zatrdil še, da niso obrnili plošče, ker tak proračun ni bil sprejet na vladi. "V zadnjem koraku, ko nismo vedeli, je bil sprejet v državnem zboru in so računskemu sodišču odvzeli denar in jaz se s tem ne strinjam," je komentiral dopolnilo, ki so ga sicer vložile koalicijske poslanske skupine.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je medtem ocenil, da je "nekoliko nenavadno", da je Računsko sodišče zagrabilo to dopolnilo za tarnanje. Spomnil je tudi na razloga za prerazporeditev sredstev. Tako meni, da je tudi istočasno govorjenje o samostojnosti in "podtikanje vprašanja višjih plač" nedostojno.

Prav tako v koaliciji zavračajo argument državnega sveta, ki je v ponedeljek izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna, da bo omenjeno dopolnilo prineslo okrnjeno delovanje državnega sveta. Poslanka Kert je ocenila, da je veto instrument državnega sveta, a je prepričana, da tudi v drugem poskusu ne bo težav pri sprejemanju zakona. T. Vatovec pa v vetu vidi "povračilni ukrep za dopolnilo na proračun".