Vsak četrti dom ima prazne postelje prav zaradi pomanjkanja kadra, ki bi zagotovil ustrezno in varno oskrbo starejših. Številni domovi za starejše prav zaradi pomanjkanja kadra ne sprejemajo zdravstveno zahtevnejših stanovalcev. Smo v času največje kadrovske stiske, poudarja Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov. "Sistem dobesedno razpada pred našimi očmi. Bolj kot ne vsak teden mi kak direktor omeni, da tako hudo, kot je trenutno, še ni bilo."

Težki delovni pogoji, zahtevno delo, emocionalne obremenitve in odgovornost dela odvračajo kadre od dela v domovih, zato "menimo, da bi morali imeti zaposleni v naši dejavnosti najmanj 20 odstotkov višjo osnovo v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih, brez tega ne moremo ali privabiti ali zadržati kakovostnega kadra".

Ministrstvo za solidarno prihodnost se sicer zaveda kadrovske problematike, a ukrepa počasi in skromno. Tako je bil sprejet interventni zakon za zagotovitev kadra z osmimi ukrepi, toda z dveletno zamudo, in niti za polovico ukrepov še ni bil objavljen javni poziv, čeprav je rok potekel že skoraj pred mesecem dni. Tako zamujajo denimo s tako nujno modernizacijo in sredstvi za pomoč zaposlenim pri dvigovanju negibnih. S prepoznim pozivom za štipendije pa je ministrstvo zamudilo eno šolsko leto in še eno generacijo.

Primerna plača, pravi Sahernik, pa predstavlja tudi cenjenost poklica. "S tem se tudi prepoznava ključna vloga zaposlenih pri skrbi za najranljivejše v družbi."

In naslednje vprašanje je, ali bo dvig plač strošek domov, ki so večinoma v rdečih številkah, ali pa bodo obremenili položnice stanovalcev.