V poslanskih skupinah so zaradi primera zdravnika Ivana Radana, ki je osumljen umora sedmih bolnikov, zaskrbljeni nad dogajanjem na nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Če se bodo obtožbe izkazale za utemeljene, bo po mnenju premierja Mira Cerarja nad zdravstvom obvisela "zelo temna lisa, za katero bodo morali tudi sami zdravniki in drugi zaposleni v zdravstvu storiti nekaj, da se počasi izbriše".

Prav zato je po mnenju premierja še posebej pomembno, da se v zdravniški zbornici in zdravstvenih organizacijah čim prej ugotovi dejansko stanje in sprejmejo odločitve. V tem smislu je tudi poziv ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc vodstvu UKC-ju Ljubljana k odstopu, je še dodal Cerar.
Vodstvo je sicer ministrici odgovorilo, da njihova funkcija ni politična.

SDS: Če se UKC ne odzove, odstop ministrice
Poslanka SDS-a Jelka Godec je spomnila, da so v stranki že na nedavni seji odbora za zdravstvo, na kateri so opozarjali na nepravilnost na nevrološki kliniki, pristojne pozivali k prevzemu odgovornosti. Podobno meni tudi v tem primeru. "Če se UKC, kot kaže, ne odzove na poziv ministrice, je pa vprašljivo tudi njeno mesto," je pojasnila.

DeSUS: Odgovorno je vodstvo
Tudi poslanec DeSUS-a Tomaž Gantar, sicer predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, "brez kakršnega koli dvoma" podpira zahtevo ministrice po odstopu vodilnih. "Gre za primer, ki se ni zgodil čez noč in enkrat, ampak odraža izredno slabe odnose in nepravilnosti, ki so se očitno dogajale dalj časa. Odgovornosti se vodstvo UKC-ja ne more izogniti," je poudaril Gantar.

SD: Takšne polemike niso primerna pot
Za poslance SD-ja je najpomembnejše, da UKC "ne glede na trenutne okoliščine zagotavlja najvišjo kakovost oskrbe bolnikov in pogojev dela za zaposlene". Obenem pa delijo skrb zaradi ravnanj omenjenega zdravnika in dogajanj na intenzivnem oddelku nevrološke klinike, zato je pomembno, da pristojni organi čim prej končajo preiskave in na podlagi ugotovljenega ukrepajo. Le tako bo po njihovem mogoče ustaviti dvom in nezaupanje javnosti. Ocenjujejo tudi, da javne polemike med ministrstvom in vodstvom kliničnega niso primerna pot k reševanju nastalega položaja.

ZL: Razmislimo o legalizaciji evtanazije
Po mnenju Mateja T. Vatovca iz ZL-ja pa je primer Radan simptom tega, da je zdravstvo v krču - tako v smislu ločevanja med javnim in zasebnim kot tudi v smislu pomanjkanja sredstev za zdravstveno oskrbo. Radan je gotovo presegel zakonske okvire, je pa treba po besedah Vatovca razmišljati tudi o morebitnih etičnih vzgibih za takšna dejanja. Zato primer kaže tudi na potrebo po razvoju paliativne oskrbe in "razmisleku o legalizaciji evtanazije", je dejal Vatovec.

NSi: Sistem je na psu
Po mnenju poslanca NSi-ja Jerneja Vrtovca je primer Radan "dokaz več, da je slovenski zdravstveni sistem na psu". Treba bi ga bilo temeljito reformirati, v nasprotnem primeru se v NSi-ju bojijo, da bo takšnih dogodkov še več. "Čudimo se tudi besedam ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, da je zdravstvo v Sloveniji dobro, medtem ko prav primer Radan kaže na hude anomalije v sistemu, čeprav v njem delujejo tudi strokovni zdravniki in preostalo zdravstveno osebje," je še navedel Vrtovec.

Odziva poslancev ZaAB-a še ni.

Policija nekdanjega zdravnika z nevrološke klinike Radana sumi storitve 24 kaznivih dejanj, poleg sedmih umorov tudi neupravičenega fotografiranja, omogočanja uživanja prepovedanih drog, zlorabe uradnega položaja in ponarejanja listin. Zdravnik je od torka v priporu, kjer se je samopoškodoval in je trenutno še na zdravljenju v UKC-ju Ljubljana.