Lojze Peterle meni, da bodo s pomočjo portala osamosvojitev.si tisti, ki jih slovenska osamosvojitev zanima, lahko prišli do pravih informacij in razmislekov o njej. Na njem je mogoče prebrati avtentične izjave 56 ljudi, ki so takrat zasedali vloge v parlamentu, DZ-ju, centralni banki, vojski in drugje in jih je posnel režiser filma Hrepenenje naroda Matjaž Mihelčič.

Med drugimi je Peterle omenil imena nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in delegata družbenopolitičnega zbora skupščine Cirila Ribičiča. "Poskrbeli smo za platformo, na kateri so se lahko svobodno in brez redakcijskih posegov izrazili ljudje, ki so doživeli bistvene vidike tistega časa," je dejal.

Obrambni minister v času slovenske osamosvojitve Janez Janša je povedal, da so v združenju VSO pričakovali, da bodo ta pričevanja zbrana, shranjena in strokovno obdelana v državnem Muzeju slovenske osamosvojitve. "Aktualna vlada je ta muzej ukinila, tako da tega doma za zdaj ni, bo pa gotovo prišel nazaj. Kar lahko naredimo, je, da vsaj ponudimo virtualni prostor," je navedel in ocenil, da ta ne nadomešča v celoti tega, kar muzej v strokovnem smislu pomeni, a je vsaj korak v to smer.

Notranji minister v času osamosvojitve Igor Bavčar je pozdravil to, da spletna stran zbira gradiva, ki so trenutno razpršena po celotnem spletu, in da tako postaja portal, mimo katerega ne bo mogel nihče, ki se sprašuje, kako je ta država nastala in kaj je njen temelj. Ob tem pa upa, da bodo vsebine slovenske osamosvojitve iz muzejskih zbirk začele pronicati tudi v izobraževalni sistem.

"Tiste generacije, ki so bile od vojne pa do zdaj oropane izobraževanja o tem delu naše zgodovine, bodo dobile vsaj neke nastavke," je izjavil Jelko Kacin, ki bil v času osamosvojitve minister za informiranje.

Poudaril je, da je osamosvojiteljem takrat uspelo, da so se vojaške operacije Jugoslovanske ljudske armade (JLA) začele šele, ko je bila Slovenija že razglašena in zastava zamenjana. Tako dogajanja ni bilo mogoče interpretirati na način, da je šlo za državljansko vojno in notranji problem Jugoslavije, temveč edino na način, da je ena država napadla drugo, kar je ogromna zgodovinska razlika.

Janša ob tem predlaga, da naj spletni portal vključi tudi dokumente JLA-ja, študije srbskih zgodovinarjev, ki se dotikajo vojne za Slovenijo, ter dokumente predsedstva takratne SFR Jugoslavije.

"Presenetljivo, da nasprotniki bolj korektno in bolj pošteno govorijo o stvareh, ki so se tukaj dogajale, kot tisti v Sloveniji, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija," je dejal.

Zato smo po Janševem mnenju v protislovnem položaju, ko agresorska stran bolje osvetljuje realnost tistega časa, kot pa izjave nasprotnikov osamosvojitve, ki jo želijo zabrisati tudi s tem, da ukinejo muzej slovenske osamosvojitve.