Na novinarski konferenci, kjer je VSO izrazil nasprotovanje vladnemu sklepu o združitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja osamosvojitve Slovenije v nov javni zavod, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je predsednik združenja Lojze Peterle, če vlada ne bo spremenila odločitve, napovedal izvajanje t. i. akcijskega načrta v obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve. Podrobnosti o njem bodo razkrili po 10. februarju. V NSi-ju so začeli priprave na interprelacijo. Nestrinjanje so izrazili svet muzeja osamosvojitve in direktor muzeja novejše zgodovine Jože Dežman, oglasili so se tudi zaposleni v muzeju novejše zgodovine.

Sorodna novica "Politiki za boljšo interpretacijo obdobja ni bilo treba ustanoviti novega muzeja"

Peterle je na novinarski konferenci med drugim dejal, da je sodeloval v treh slovenskih vladah in "takega oblastnega lomastenja in grobega uveljavljanja politične sile še ni doživel". "Imeli smo edinstveno osamosvojitev. In ta pogled, da je šlo za edinstveno dejanje v slovenski zgodovini, ni samo zadeva tako imenovane desnice, kot bi želeli nekateri na novo prikazovati." Preseneča ga, da želi ta vlada "osamosvojitev odigrati kot element dodatne slovenske polarizacije".

Z osamosvojitvijo smo po Peterletovih besedah "dobili nov politični element, o katerem je vredno ohranjati zavest, ponos, tudi samozavest", s tem, ko je šla vlada na predlog ministrice za kulturo Aste Vrečko "podirat ustanovo, ki je bila ustanovljena z odločitvijo demokratično izvoljene vlade, pa ta vlada kaže, kaj je njena prava namera".

Sami jemljejo zadevo zelo resno, kot udarec slovenski državotvornosti, je dodal, zato bodo, "če vlada ne bo potegnila te odločitve nazaj, začeli izvajati t. i. akcijski načrt v obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve in same osamosvojitve". Podrobnosti o njem bodo razkrili po 10. februarju, je napovedal.

Janez Janša: "Vlada je z vsemi svojimi pooblastili potegnila izdajalsko potezo"
Konference se je udeležil tudi član predsedstva Združenja VSO in predsednik SDS-a Janez Janša, ki je poudaril, da si je v času plebiscita slovenski narod dejansko edinkrat v svoji zgodovini pisal sodbo sam. Poudaril je, da to dejanje ni bilo zgolj podvig ene politične opcije, in dodal, da "če si kakšen dogodek v slovenski zgodovini zasluži dostojno obeležitev, potem je zagotovo to dogodek, ko smo bili Slovenci enotni".

S tem, ko je združitev muzejev postala soglasna odločitev vlade, je zadeva po njegovih besedah preskočila na raven, "kjer smo soočeni z dejstvom, da je vlada z vsemi svojimi pooblastili potegnila izdajalsko potezo".

Rupel: "Ministrica je s tem storila več, kot ji pripada in kot je dovoljeno"
Član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Dimitrij Rupel meni, da je ministrica s tem, ko je napovedala združitev dveh muzejev, "napovedala in storila več, kot ji pripada in kot je dovoljeno. Celo več, kot je naredil kateri koli minister v času socializma. Poigrala se je z državo in samoodločbo slovenskega naroda, se pravi plebiscita."

"Prevzem zgodovine ni majhna stvar"
Združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter ustanovitev novega Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije je Rupel označil kot politični ukrep, "ki se predstavlja kot ukrep zoper politizacijo". Po njegovih besedah hoče aktualna vlada prevzeti zgodovino. "Prevzem zgodovine ni majhna stvar," je sklenil.

Da osamosvojitev ni enodnevno dejanje, je poudaril Jelko Kacin. "To je proces demokratizacije, ki je pripeljal do demokratičnih sprememb, do prvih demokratičnih volitev, ki je pripeljal do inkluzivnosti tistega dela političnega telesa, ki do večstrankarskega sistema ni imel nobene možnosti politično participirati, razen znotraj tako imenovane Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije."

Kacin: Združitev muzejev "ni dejanje ene ministrice, to je odločitev vlade"
Poudaril je, da združitev muzejev "ni dejanje ene ministrice, to je odločitev vlade". "V slovenščini se ta termin imenuje izbris," je dejal Kacin in vladno odločitev označil za zgodovinsko napako in aroganco.

Asta Vrečko: "Zgodovina mora ostati v rokah zgodovinarjev, ne politike"
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v odzivu ponovila, da ne gre za ukinitev muzejev, ampak za združevanje, pri katerem ostane program enak, tudi sestava zaposlenih. "Tukaj sledimo strokovnim pomislekom, izpostavljenih že ob ustanovitvi: da nima ustreznih prostorov, nima ustanovne zbirke, saj so artefakti v muzeju novejše zgodovine in drugih tovrstnih ustanovah po Sloveniji," je dejala ministrica.
Bi pa bil po njenem mnenju čas, da to zgodovinsko obdobje sistemsko še okrepijo, zato so dodali nov kustodiat. S tem bo novi muzej "imel še več dela in vso podporo", da to obdobje raziskuje in predstavlja javnosti.

Ministrica še pravi, da razumejo politične argumente nestrinjanja, ki so bili še toliko številčnejši ob ustanovitvi muzeja v času pandemije in brez javne razprave. "Tukaj smo združili dve nacionalni ustanovi, pri čemer ni bilo podlage za nacionalno razpravo," je še povedala ministrica. Meni, da so muzeji v zadnjih letih doživljali sistemsko zanemarjenost, treba jih je sistemsko podpreti, jim pomagati, da se bodo posodobili. "Zgodovina mora ostati v rokah zgodovinarjev, ne politike," meni ministrica.

Glede napovedane interpelacije pa je dodala, da lahko o muzejih in zbirkah razpravlja več kot en dan, zato verjame, da bo o tem v DZ-ju potekala zanimiva razprava.

V NSi-ju začeli priprave na interpelacijo
V NSi-ju so po odločitvi vlade o združitvi muzejev začeli pripravo interpelacije zoper ministrico Vrečko. Vendar pa je stranka z osmimi poslanci še ne more vložiti, saj je potrebnih najmanj deset podpisov. Na novinarsko vprašanje, ali bodo v SDS-u prispevali podpise pod njo, je Janša povedal, da "bi bila interpelacija zoper ministrico upravičena ali pa zadostna ali pa dovolj močan odziv do časa, dokler je obstajal zgolj predlog ministrstva, ne pa tudi sklep vlade". "Gre za sklep vlade in gre za neko drugo raven," je še povedal in dodal, da bodo več razkrili po 10. februarju.

"V politiki je treba včasih pričakovati nemogoče"
Vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj je v izjavi v DZ-ju povedal, da bo interpelacija v kratkem pripravljena. Ko bo, kar bi lahko bilo že v prihodnjem tednu, jo bodo predlagali v podpis vsem parlamentarnim strankam. Kot je še povedal, menijo, da je prav, da k podpisu interpelacije povabijo vse parlamentarne stranke in jim dajo priložnost, da pokažejo enotnost v času krize, ki znova zahteva pomiritev, ter da skupaj sledijo vrednotam sodelovanja.

Na novinarsko vprašanje, ali meni, da jim bo koalicija prisluhnila, pa je dejal, da je v politiki treba včasih pričakovati nemogoče ali pa vsaj dati priložnost poslankam in poslancem, da se svobodno odločijo o tem, kaj bodo podprli in česa ne.

Po mnenju sveta zavoda Muzeja slovenske osamosvojitve se je "ministrstvo za kulturo posega lotilo z veliko zagnanostjo, a z dokaj manjšo skrbnostjo; tako sklep kot uradne izjave to dovolj dobro izkazujejo".

V nadaljevanju navajajo, da ministrica za kulturo v izjavah trdi, da Muzeja slovenske samostojnosti ne ukinja, medtem ko je v sklepu zapisano, da oba muzeja, ki se bosta združila v novo ustanovo, "prenehata obstajati kot samostojna pravna subjekta in se izbrišeta iz sodnega registra ter drugih javnih evidenc pravnih subjektov".

Dežman: Posledice združitve bodo finančne in ne samo humanistično-politične narave
Glede zatrjevanja ministrice, da bo novi muzej omogočil bolj transparentno, bolj strokovno in poglobljeno delo, so zapisali, da je muzej v letu dni obstoja pridobil čisto vse potrebne dokumente, vezane na predpise legalnosti in transparentnosti, svet zavoda pa ni bil nikdar opozorjen na prešibko transparentnost. Glede strokovnosti in poglobljenosti pa so zapisali, da tudi teh očitkov do zdaj niso zaznali. Zdi pa se jim "nenavadno, da se sami ustanovitvi muzeja očita, da je bila prenagljena in da ni bila opravljena na strokovni podlagi, hkrati pa se ukinitev muzeja izvaja v podobnem, morda še poudarjeno prenagljenem slogu", so dodali. Ob koncu so opozorili še, da bodo posledice združitve finančne in ne samo humanistično-politične narave.

Jože Dežman je na Asto Vrečko naslovil zapis, v katerem je prav tako poudaril vladni sklep v delu, ki govori o prenehanju obstajanja Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Kot med drugim še zapiše, je težava, ki jo ima novi muzej, "ta, da so ga sprejeli v vladno odločanje, čeprav se na široko ogne določbam poslovnika vlade". Kot primer med drugim navede, da se vladno gradivo ne drži točke poslovnika v delu, ki pravi, da mora gradivo vsebovati "povzetek podatkov z zagotovilom predlagatelja o opravljenih dejavnostih in

opredelitvijo posledic, ki jih prinaša gradivo".

Po zagotovilu predlagatelja naj sprejeta odločitev ne bi imela posledic za "javnofinančna sredstva nad 40.000 evrov v tekočem in naslednjih treh letih", a Dežman meni, da to ne drži. Kot zapiše, se je približno osem milijonov vredno investicijo Muzeja slovenske osamosvojitve ministrica odločila dati Arhivu RS. "To pa pomeni, da gre okroglih osem milijonov evrov iz fonda javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve v Arhiv RS, ki je organ v sestavi ministrstva. Ali niso to nadvse oprijemljive finančne posledice, ki bi morale biti predstavljene v gradivu za vlado," zapiše Dežman. Kot še zapiše, bo "uničenje dveh muzejev in na njunem pogorišču ustvarjanje tretjega imelo še celo vrsto finančnih in posledic, ki v gradivu za sejo vlade niso navedeni".

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije ministrstvo pozivajo k obojestranski komunikaciji
Oglasili pa so se tudi zaposleni v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Opozorili so, da pred sprejetjem vladnega sklepa ni bilo nobene javne diskusije, narejena ni bila nobena vsaj njim znana vsebinska, konceptualna, finančna in prostorska analiza združevanja in njenih posledic. Način ukinitve muzeja razumejo kot "grob, za demokratično družbo nedopusten poseg v avtonomijo javnega zavoda". "S tem dejanjem se je pokazala oblastniška samovolja do zaposlenih in žaljiv odnos do ustanove, ki letos praznuje svojo 75-letnico obstoja," so zapisali.

Kot so še zapisali, je njihovo vodilo kultura dialoga, zato so na ministrstvo za kulturo naslovili pismo, v katerem ministrstvo pozivajo k obojestranski komunikaciji, saj je trenutni način v njihovo delovno okolje vnesel precejšnje nelagodje, povezano z nadaljevanjem projektov, razstav, obstankom delovnih mest in podobno.

Vlada je sklep o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter ustanovitvi novega javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije sprejela pretekli četrtek.

Kot smo poročali v ponedeljek, so se Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Mednarodni muzejski svet (ICOM) Slovenija v skupni izjavi odzvali na polemike ob združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v enoten zavod. "Namesto da bi razprava potekala na strokovni ravni in utemeljitvah, smo priča ideološkim diskvalifikacijam in delitvam, paradoksalno ravno ob zgodovinskem dogodku, ki je uspel, v trenutku odločitve, to plebiscitarno preseči," so zapisali v izjavi.