Okoli 40 udeležencev skupščine, med katerimi je bil precejšnji delež zaposlenih v Vzajemni, ni podelilo razrešnice članoma nadzornega sveta Gregorju Primicu in Dejanu Rituperju, prav tako pa je brez razrešnice ostal tudi nekdanji član uprave Peter Pustatičnik. Ta je bil s položaja v upravi zaradi notranjih sporov razrešen že pred časom.

Kot je ob tem poudaril Pustatičnik, gre"za velik konstrukt". Po njegovih besedah so brez razrešnice ostali člani uprave in nadzornega sveta, ki so v preteklosti opozarjali na določene neracionalnosti in nepravilnosti. Izpostavil pa je še dejstvo, da mu kot zavarovancu Vzajemne danes ni bilo omogočeno sodelovati na skupščini, kar kaže na dejstvo, da uprava nima iskrenih namenov.

Primic pa meni, da je nepodelitev razrešnice zanj presenetljiva. Poudaril je, da je bila skupščina sicer v skladu s pravili, da pa se zastavlja vprašanje, kako reprezentativna je bila za nekaj več kot 900.000 zavarovancev sestava današnje skupščine.

Aver: Anonimke dokaz želje po vodilnih funkcijah
Predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver je ob tem poudaril, da vzrok za nepodelitev treh razrešnic nikakor niso očitki o nepravilnostih, na katere so Pustatičnik, Primic in Rituper večkrat opozarjali. Revizija je po njegovem mnenju pokazala, da so očitki o nepravilnostih neutemeljeni, anonimke, ki so na to opozarjale, pa so le odraz dejstva, da so apetiti po vodilnih funkcijah v Vzajemni izredno veliki.

Skupščina se je seznanila tudi s poročilom o notranjem revidiranju za leto 2008 z mnenjem nadzornega sveta in za revizorja za leto 2009 imenovala revizorsko družbo Deloitte revizija. Sprejela je tudi sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Vzajemne, s čimer je statut uskladila z zakonom o spremembah in dopolnitvami zakona o zavarovalništvu. Ta na novo in celovito ureja postopek zbiranja pooblastil za glasovanje na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje.

Upokojenci ostali pred vrati skupščine
Zapletlo pa se je že pred samim začetkom skupščine. Vodstvo Vzajemne je namreč pred začetkom skupščine predstavnikom Združenja društev upokojencev Slovenije (ZDUS) preprečilo sodelovanje na skupščini, kar so v ZDUS-u označili za nesprejemljivo, izključili pa niso niti možnosti izpodbojne tožbe za ničnost skupščine.

Predsednica ZDUS-a Mateja Kožuh Novak, ki je ravnanje vodstva Vzajemne označila za "absurd evropskega kova", je pojasnila, da se je v Laško iz vse Slovenije pripeljalo 13 pooblaščencev iz vrst ZDUS-a, ki zastopajo glasove 3.801 lastnika Vzajemne, vendar pa so jim vstop v dvorano, kjer še vedno poteka skupščina, preprečili."Če bi vodstvo delalo dobro, bi bilo veselo našega prihoda in bi nas povabili, da nas prepričajo, da delajo dobro. Očitno ne delajo dobro in se nas bojijo," je dejala Kožuh Novakova. Dodala je še, da je predstavnica ZDUS-a, ki je navzočnost pravočasno najavila kot posameznica, na skupščini kljub vsemu navzoča in bo tako zastopala barve upokojencev.

Zapletlo se je pri oddaji prijave
Zgodba o skupščini Vzajemne se je zapletla predvsem v zadnjih dneh. Pooblaščenci ZDUS-a so, nezadovoljni z delom uprave Vzajemne, na začetku avgusta zavarovalnici poslali prijavo o zbiranju pooblastil za skupščino. Zapletlo se je pri roku oddaje prijave, saj pri Vzajemni vztrajajo, da je bil 4. avgust zadnji datum, ko bi zavarovalnica morala prejeti morebitne prijave, v ZDUS-u pa trdijo, da je bil 4. avgust zadnji dan, ko je bilo prijavo še mogoče oddati na pošto. Predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver je še nekaj minut pred skupščino zatrjeval, da bodo predstavniki ZDUS-a kljub neizpolnjevanju formalnosti lahko sodelovali na skupščini, vendar pa se to pozneje ni zgodilo.

Cilj ZDUS-a po besedah Kožuh Novakove še vedno ostaja sklic izredne skupščine, ki naj bi bila oktobra. Na njej želijo upokojenci zamenjati nadzorni svet Vzajemne, ki bi nato zamenjal še upravo. Ob tem predsednica ZDUS-a ni izključila možnosti vložitve izpodbojne tožbe za ničnost današnje skupščine.