ZDA bodo 1. junija plačilno nesposobne, če ne bodo v kongresu pravočasno zvišali dovoljene meje javnega dolga. Republikance motijo razsipni demokratski socialni programi in dogovora še ni. Se lahko zgodi, da bi denar v državni blagajni presahnil in bi se ustavilo tudi izplačilo tekočega dolga? Zdi se nepredstavljivo, navsezadnje so tovrstne zdrahe že stalnica. Na koncu je bil dogovor vedno dosežen in ZDA so nadaljevale neustavljivo zadolževanje, tako da javni dolg znaša že več kot 31 bilijonov dolarjev (v manj kot minuti se poveča za milijon dolarjev) in bo vsak hip presegel konec leta 2021 določeno zgornjo mejo 31,4 bilijona.

Gross svetuje nakup zakladnih menic
Negotovost, ali bodo v ZDA pravočasno dvignile mejo javnega dolga, se zrcali tako na delniških kot obvezniških trgih. Cena trimesečne zakladne menice je zdrsnila tako močno, da je zahtevana donosnost (ta se giblje v nasprotni smeri kot cena instrumenta) trenutno okrog 5,3-odstotna, pri enomesečni celo več kot 5,5-odstotna. Sloviti Bill Gross, nekdanji prvi mož obvezniškega sklada PIMCO, zato vlagateljem svetuje, da kupujejo kratkoročne obveznice, saj bo po njegovem mnenju kongres slej ko prej dosegel dogovor: "To je smešno. Vedno so to težavo rešili. Ne bom trdil, da je verjetnost za 100-odstotna, a vseeno bi svetoval kupovanje kratkoročnih obveznic, saj prinašajo precej višje donose od dolgoročnih." Mimogrede: nasvet je lahko tvegan za vlagatelje zunaj Evrope, saj je treba upoštevati valutno tveganje. Z drugimi besedami: vsak padec dolarja bi lahko odnesel precej dobička.

Williams: Kdo pravi, da je dvigov obresti konec?
Več kot 5,5-odstotna obrestna mera trimesečnih obveznic vseeno pomeni, da je njen donos že višji od trenutne inflacije, kar v teh časih ni samoumevno. Prav v sredo bodo v ZDA objavili svež podatek o inflaciji. Spomnimo, da je bila marca inflacija še 5,0-odstotna, podobno številko pa analitiki napovedujejo tudi za april. Če se bo inflacija slučajno zvišala, se bo to zgodilo prvič po juniju, ameriška centralna banka pa bo prisiljena v še kakšen dvig obrestne mere, potem ko je prejšnji teden obresti zvišala na 5,0 odstotka in nakazala, da bi lahko končala cikel zaostrovanja obrestnih mer. Predsednik Fedove podružnice v New Yorku John Williams je v torek opozoril, da bo treba počakati, preden se bodo visoke obrestne mere odrazile v gospodarstvu in bo to vplivalo na inflacijo. Sporočil je tudi, da lahko Zvezne rezerve mirno še naprej višajo obresti, če se inflacija ne bo umirila.

Buffett: Dolar ne bo izgubil statusa rezervne valute
Sloviti vlagatelj Warren Buffett je konec tedna na rednem letnem zboru delničarjev holdinga Berkshire Hathaway (pravijo, da gre za Woodstock kapitalizma) spet poskrbel za veliko medijske odmevnosti. Buffett svari, da bi bile lahko banke še pod pritiskom, prav tako trg komercialnih nepremičnin. Obdobje gospodarskega razcveta se nasploh verjetno končuje, pripraviti se bo treba na nižje dobičke, pravi, še naprej pa ima zaupanje v podjetje Apple. Da bi dolar izgubil status svetovne rezervne valute Buffett ne verjame, še manj, da bi ga lahko izpodrinil bitcoin ("Smešno je razmišljati o tem, da bi neki žetoni postali rezervna valuta, to je norost."), pri čemer vendarle priznava, da je prav tako noro, kako Fed tiska denar. Serviral je še nekaj modrih misli. Pojav umetne inteligence je primerjal z razvojem atomske bombe, poudaril je tudi pomen prijaznosti in zatrdil, da pozna bogate ljudi, ki so umrli brez prijateljev.