Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, osrednji govornik pa je bil slovenist Matija Ogrin. Iz urada predsednika republike so sporočili, da je Pahor pred slovesnostjo položil venec k spomeniku pred breznom pod Krenom.

V svojem govoru poudaril, da je Slovenija utemeljena na tem, da se sicer ne pozabi, temveč da se gre preko predsodkov in zamer ter preko žalostnih spominov, ki jih imajo eni in drugi na preteklost, je nadaljeval in vnovič podčrtal, da je na slednjem utemeljena nova in samostojna Slovenija. Sicer pa dve desetletji po osamosvojitvi v državi, ki gre skozi krizo in ki zaradi različnih stisk in sodobnih težav ustvarja nove razlike, ni potrebno obujati starih razlik, je opozoril.

Po podatkih Nove slovenske zaveze, ene izmed organizatoric današnjega dogodka, grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji, prvo spravno slovesnost pa je tam 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar.
Namen srečanja je molitev za pokojne, spravo in odpuščanje med slovenskim narodom, v Rog pa že več kot dve desetletji tradicionalno prihajajo svojci pobitih vojnih ujetnikov, ki so jih angleške sile leta 1945 vrnile iz avstrijske Koroške, so še zapisali.
Pravna luknja
Ogrin je sicer v svojem govoru poudaril, da je Rog temeljna resničnost slovenskega naroda in države. "Nikjer drugod med Slovenci ni bilo toliko in takega trpljenja, pa tudi takšne človeške veličine, kakor na stotinah slovenskih morišč, ki jih Rog vse skupaj predstavlja – od Primorske do Prekmurja … Ničesar Slovenci nimamo in ne moremo imeti, kar bi nas v vsej zgodovini bolj prizadelo in bolj spremenilo življenje našega naroda kakor Rog," je dejal.

"Za Rog pa je bistvenega pomena tudi tisto, kar pomenijo in ponavzočujejo rožni venci, križci in svetinjice, strgani žrtvam z vratu in odvrženi ob breznu na kup. Tista dokumentarna fotografija prepletenih rožnih vencev in križcev, ki jih načenjata rja in zeleni volk, pove vse. Tu sta si stala v prečudnem boju nasproti vera in sovraštvo do vere, vdanost v Božjo previdnost na eni in bojevito zanikovanje Boga na drugi strani," meni Ogrin.
Po njegovih besedah je Kočevski rog prva danost slovenskega naroda, zavest o dogodkih, ki so se pripetili tam, pa kaže na količino demokratičnega življenja v Sloveniji. Opozoril je še na odsotnost zakonov, ki bi obsodili takratne zločine, kar nas po njegovem mnenju že zadnji dve desetletji peha nazaj v totalitarizem.