Oktobra bomo uro znova prestavili na zimski čas. Zaskrbljenost dela javnosti nad morebitnimi negativnimi učinki pa je prepričala evropske poslance, da so od Evropske komisije zahtevali temeljito preučitev učinka premika urnih kazalcev.

Številne študije sicer niso prinesle enotne ugotovitve, vendar pa ugotavljajo negativen učinek na zdravje ljudi. Evropski poslanci so Evropski komisiji tudi naložili, da pripravi predlog sprememb, če bodo te potrebne.

Zagovorniki premika ure pa poudarjajo, da s tem prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi imelo tudi gospodarstvo.

Obstoječa direktiva o poletnem času iz leta 2001 predvideva usklajena datum in čas za začetek poletnega časa po celotnem EU-ju, namen tega pa je učinkovitejše delovanje notranjega trga. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU-ja, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska.

Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi k zmanjšanju porabe energentov in boljšem izkoristku svetlega dela dneva.