V mariborski stolnici je ob 19. uri z velikonočno vigilijo začel apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek. Ob 20. uri je sledila velikonočna vigilija v ljubljanski stolnic, ki jo je prvič daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, papež Frančišek pa je tradicionalno vodil vigilijo v vatikanski baziliki, ki se je začela ob 20.30.

Kot je iz Rima poročala Mojca Širok, je papež je v pridigi govoril o skrivnosti velike noči, ki s Kristusovim vstajenjem predstavlja temelj krščanske vere. Sprejeti skrivnost po njegovih besedah pomeni premagati strah, zapiranje vase, zatiskanje oči pred težavami in vsem, česar ne razumemo. Po napadih na kristjane v Nigeriji, Iraku in Siriji ter pokolu študentov na univerzi v mestu Garissa v Keniji sta nasilje nad kristjani in brezbrižnost mednarodne skupnosti, na kar je v petek opozoril tudi papež, osrednji temi letošnjih velikonočnih slovesnosti v Vatikanu.

Velika sobota se konča z vigilijami
V skladu s katoliškim verovanjem so duhovniki na veliko soboto zgodaj zjutraj blagoslovili velikonočni ogenj in vodo, s katerimi verniki pokadijo in pokropijo domove, v cerkvah, ob kapelicah in drugih znamenjih pa je potekal blagoslov velikonočnih jedi, med katerimi so pirhi, šunka, hren in potica.

Večer je namenjen velikonočnim vigilijam oziroma bedenju, s katerim verniki simbolno pričakajo Jezusovo vstajenje. Z velikonočnim bedenjem, starodavnim krščanskim obredom, polnim simbolov in z nabito liturgijo, se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja in obnavljajo zakrament krsta, škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo.

Praznujejo tudi evangeličanski verniki
Veliko noč praznujejo tudi evangeličani, ki na veliko soboto zakurijo ogenj, ki simbolizira svetlobo in veselje. Tudi oni pripravijo jedi za velikonočni zajtrk, a jih ne nosijo k blagoslovu. Pravoslavni verniki, ki uporabljajo drugačen koledar, pa bodo veliko noč praznovali 12. aprila.