V okviru pogajanj glede reforme trga dela se nadaljuje obravnava predloga zakona o delovnih razmerjih (ZDR) po členih.

Med še neodprtimi interesnimi vprašanji je med drugim tudi letni dopust. Vlada v predlogu določa zgornjo mejo trajanja letnega dopusta na največ 35 dni, kar delodajalci podpirajo. Sindikati predlogu nasprotujejo.

Za podpredsednika upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivana Janija Ulago je že 35 dni "absolutno preveč", kot je dejal pred pogajanji. Opozoril je tudi na vse sobote, nedelje in praznike, ki pridejo na delovne dni. Tako, je izpostavil, ostane na leto za delovni proces praktično le 200 od 365 dni, kar ga zelo omejuje. Ulaga meni, da bi bilo popolnoma dovolj, če bi zaposleni k štirim tednom dopusta, ki jim jih zagotavlja zakonodaja, vsakih pet let dobili še en dan.

Delodajalci: vrste zaradi dopusta
Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer podpira postavljanje zgornje meje trajanja letnega dopusta. Antauer pričakuje največ težav pri doseganju podpore temu predlogu s strani sindikatov javnega sektorja. Kot je dejal, imajo določene veje javnih uslužbencev tudi 50, 60 dni dopusta. "Potem se pa čudimo, zakaj so pri določenih javnih storitvah take vrste," je bil kritičen Antauer.

Kot nesprejemljivo pa je omejevanje trajanja dopusta označil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Situacije so različne, je opozoril, dopusti pa se merijo glede na določene razloge, in če ti obstajajo, potem ni razlogov za omejevanje.

Z nesprejemljivostjo predloga se strinja tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek, ki verjame, da spada urejanje tega vprašanja v kolektivne pogodbe dejavnosti. Počivavšek je opozoril, da je tudi zakon o uravnoteženju javnih financ predvidel drugačno rešitev. ZUJF po njegovih besedah poleg 35 dni dopušča še 15 dni za posebne pogoje dela.

Socialni partnerji se ukvarjajo tudi z vprašanjem delovnega časa. Minister za delo Andrej Vizjak je v ponedeljek sicer napovedal, da bi lahko danes prišli do konca predloga ZDR-ja. Ministrstvo bo nato, je dejal, pripravilo kompromisne rešitve za približno 12 ključnih odprtih vprašanj. Vizjak optimistično pričakuje, da bi bili lahko blizu rešitve v dveh ali treh tednih, a vsi socialni partnerji tega optimizma ne delijo. Ulaga je dejal, da glede na trenuten izplen večjega zaposlovanja ni pričakovati.

Ulaga: Sindikati silijo delodajalce v iskanje drugih oblik zaposlitev
Ulaga je sindikate okrivil, da delodajalce silijo v iskanje drugih oblik zaposlovanja - samostojne podjetnike, agencijske delavce, študente -, saj jim redne zaposlitve prinašajo prevelike obveznosti. Reforma trga dela gre v obliko "hude pravne birokratske listine", je ocenil Ulaga.

Tudi Antauer meni, da so za večje zaposlovanje potrebne bolj resne spremembe. Dejal je, da sta plačan odmor za malico in dodatek za delovno dobo med ključnimi odprtimi vprašanji. Obe pravici bi bilo treba po mnenju delodajalcev ukiniti. Ostala odprta vprašanja so poenostavitev odpuščanja in zaposlovanja, tako da delodajalec za to ne bo potreboval odvetniške službe, je dejal Antauer.

Sindikati: o plačanem odmoru za malico se ne pogajamo
Majcen je medtem pojasnil, da je vprašanje plačanega odmora za malico za sindikate zaprto. Dodal je, da se o ukinitvi tega instituta sploh ne bodo pogajali. Majcen je ponovil željo, da se pogajanja o reformi trga dela podaljšajo za kakšen mesec, tako da bodo rešitve res sprejemljive in da ne bo treba znova posegati po "kakšnem" referendumu.

Počivavšek je opozoril še na druge teme, med drugim sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Ker trenutno predlagano omejevanje oziroma kvote za delodajalce ne pridejo v poštev, je ministrstvo napovedalo alternativno rešitev. Predstavnik Pergama je sklenil, da so neusklajeni praktično še vsi členi. Vlada sicer namerava reformo trga dela uveljaviti do 1. januarja.