Organizacijo proslave ob dnevu državnosti je zaznamovala za nekatere sporna odločitev vlade oziroma njenega koordinacijskega odbora za državne proslave, ki se je odločil, da bo k sodelovanju na proslavi ob letošnjem dnevu državnosti povabil le določene praporščake, predstavnike društev in zvez, ki delujejo v okviru Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij.

Vabila k sodelovanju tako ni prejela Zveza združenj borcev za vrednote NOB-ja oziroma njeni praporščaki, pozneje pa so vabilo za sodelovanje praporščakov preklicali še trem organizacijam, in sicer Zvezi društev generala Maistra, Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske in Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije. Ti so izrazili nasprotovanje selektivnemu razdeljevanju vabil.

Erjavec teh odločitev ne more razumeti
Ta odločitev razdvaja tudi koalicijo. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je napovedal, da bo to vprašanje sprožil na seji vlade, vendar pa, kot je po seji dejal v. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Anže Logar, o tem niso razpravljali.

Erjavec pa se je nato sam pogovoril s predsednikom vlade Janezom Janšo, a mu vprašanja ni uspelo rešiti. "Osebno mislim, da ni prav, da na državni proslavi ne sodelujejo vsi tisti, ki so prispevali, da imamo danes svojo državo," je poudaril Erjavec. Ni mu prav, da se to dogaja in tega tudi ne more razumeti, "saj imamo druge zelo resne probleme".

V teh težkih gospodarskih razmerah bi se po njegovih besedah morala politika povezovati in ni dobro, da zaradi ideoloških tem nastajajo razhajanja. Namen te vlade je reševanje gospodarskega in finančnega stanja, "ne pa da se gremo neke ideološke prepire".

Tudi SLS in DL kritična
V SLS-u in Državljanski listi menijo, da obdobje, ko rešujemo državo, ni čas za ideologijo in zgodovinske zamere. Predsednik DL-ja Gregor Virant je ob tem dejal, da so takšne provokacije, ki prizadenejo čustva nekaterih ljudi, popolnoma nepotrebne.

V imenu poslanske skupine SLS-a je Mihael Prevc povedal, da je državna proslava dogodek, kjer moramo biti ob spominu na tako pomembne pretekle dogodke osredotočeni tudi na prihodnost, pri tem pa se je treba na tem mestu načrtno izogibati kakršnemu koli razčiščevanju dogodkov za nazaj. Pravega razloga, da na državno proslavo niso povabljene tudi druge veteranske organizacije, pa ne vidijo. Dodal je še, da se bodo poslanci proslave zagotovo udeležili.

Türk: Treba je spoštovati korenine državnosti
Da je za resnično spoštovanje slovenske države treba spoštovati vse pristne korenine naše državnosti in prispevke vseh, ki so sodelovali pri njenem nastajanju, pa meni predsednik države Danilo Türk. "Kdor tega ne spoštuje, ne spoštuje slovenske države," je poudaril na sprejemu vidnih ljudi iz časa osamosvojitve ter članov veteranskih in domoljubnih organizacij.

Omenil je generala Maistra in njegove borce za severno mejo, gibanje TIGR, borce narodnoosvobodilnega boja in vse tiste, ki so pri nastajanju slovenske državnosti postali invalidi. Posebej je izpostavil tudi spoštovanje dosežkov osamosvojitvene vojne.

Pahor in Zver z različnimi stališči
Oglasila sta se tudi predsedniška kandidata Borut Pahor in Milan Zver. Pahor bo na proslavo prišel z obžalovanjem, da ta ni nekaj, kar nas povezuje, ampak razdvaja. Po njegovem mnenju je še vedno čas, da organizator resno razmisli, "kako bo stvari zastavil tako, da se bomo zvečer na slavnostni dan počutili ponosne na to, da živimo v tej državi". Državne proslave so preredka priložnost, da poudarimo tisto, kar nam je skupnega, je dodal.

Zver pa konkretne vladne odločitve pri izbiri sodelujočih praporščakov ni želel komentirati, je pa spomnil, da je ustava razglasila SFRJ in njene simbole za neustavne oziroma nezakonite. "25. junija je bila razglašena samostojna suverena slovenska država, ki smo jo morali ubraniti tudi s fizično silo in mnogi Slovenke in Slovenci so tudi padli pod streli vojakov, ki so nosili še simbole stare države. V tem smislu se mi zdi popolnoma pravilno, tudi za nadaljnji razvoj demokracije v Sloveniji, da razvijamo, spoštujemo in uporabljamo zlasti tiste nacionalne simbole, ki povezujejo ter niso skregani z demokratično ureditvijo," je še dejal.

Janković bo zagotovil sedeže za vse praporščake
V opoziciji so ogorčeni. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković pravi, da ta tema kaže, da vlada in njen predsednik ne priznavata zgodovine Slovenije ter da deli državljane na dve kategoriji. "Tukaj se spet pokaže, da eno govori, drugo pa dela. Moje vprašanje je, kako si lahko nekdo predstavlja dan državnosti brez tistih, ki so nam sploh omogočili, da živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji."

Sicer pa bo v PS-ju vsak sam razmislil, ali se bo udeležil proslave. Jankovć se je bo udeležil, vesel pa je tudi, da se je "naš predsednik, ki se mu očita, da deli državljane, odločil, da pride na proslavo". "Zdi se mi, da je to poteza pravega predsednika."

Kot župan glavnega mesta je pozval vse praporščake, da pridejo na proslavo. "Zagotavljam, da bom tudi njim zagotovil klopi za sedeti."

V PS-ju javno pozvali Janšo
Vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer pa je na predsednika vlade Janšo naslovil tudi javni poziv, naj vlada na državno proslavo ob dnevu državnosti povabi tudi borčevske in veteranske organizacije, jih vključi v prireditveni program ter "končno preneha nenehno ustvarjanje ideoloških razdorov", so zapisali na spletni strani stranke.

Möderndorfer je v pozivu zapisal, da so z odpovedjo sodelovanja borčevske in veteranske organizacije odrinili na rob družbe. "V koalicijski pogodbi ste se zavezali, da ne boste odpirali ideoloških tem, zdaj pa jih celo podžigate. Borce in praporščake s svojim dejanjem marginalizirate in iz njih skušate narediti nove 'izbrisane'," je še dodal.

Lukšič: Vlada ne bo onemogočila proslavljanja
V SD-ju menijo, da selektiven način vabljenja, ki ga je uprizoril vladni koordinacijski odbor za državne proslave, "nikakor ne prispeva k združevanju državljank in državljanov, k čemur naj bi sicer stremeli ob obeleževanju dneva državnosti, temveč prej obratno".

Poslanec SD-ja Janko Veber je v torek na vlado naslovil tudi poslansko vprašanje, v katerem je opozoril, da so takšna ravnanja nedostojna in žaljiva do vseh organizacij ter združenj, ki do del Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij.

Sicer pa proslave v stranki ne nameravajo bojkotirati. "Vlada nam ne glede na to, da razdružuje in deli, ne bo onemogočila, da bi ta dan proslavili tako, kot se spodobi," je zatrdil predsednik SD-ja Igor Lukšič.

"Zgodovino pustimo preučevati zgodovinarjem"
Na odločitev odbora za državne proslave so se odzvali tudi v Mladi liberalni demokraciji, kjer menijo, da v Mladi Sloveniji in SDM-ju ne razumejo, kaj je medsebojno spoštovanje, in zanikajo zgodovinske temelje Slovenije. Sprašujejo se, kako bi se odzvali, če bi nekdo ob srečanju slovenskega premierja in nemške kanclerke zahteval odstranitev nemške zastave s floskulo, da je bila Nemčija nekoč agresor Slovenije.

Mladi liberalni demokrati zato predlagajo, da vladajoči vse sile usmerijo v izboljšanje ekonomskega in socialnega stanja države, "zgodovino pa enkrat za vselej pustijo preučevati zgodovinarjem".

"Proslava se ne zapira, kvečjemu odpira"
Proslava bo, kot je zatrdil direktor Umarja Logar, potekala tako, kot so predvideli organizatorji, namenjena pa je vsem, zato se je lahko udeležijo vsi. "Proslava se ne zapira, kvečjemu odpira," je dejal Logar in pojasnil še, da je bila odločitev organizatorja, da se proslavo pripravi "v ikonografiji, kot je bila leta 1991".

Letošnja državna proslava ob dnevu državnosti bo sicer v petek, 22. junija, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Nagovoru predsednika republike Danila Türka bo sledil umetniški program z več kot 250 nastopajočimi. Kulturni program se bo začel s koncertom orkestra Slovenske filharmonije, ki bo izvedel Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka. Sledil bo nastop sedmih folklornih skupin iz vse Slovenije.

Glede samih stroškov je Logar dejal, da bo letošnja proslava za tretjino cenejša kot v letu 2010. Takrat so stroški znašali 264 tisoč evrov, letos pa so jih zmanjšali za tretjino in naj bi znašali okoli 90 tisoč evrov.