Novembrski teroristični napadi v Parizu so spodbudili Evropsko komisijo (EK), da je pohitela s pripravo novih ukrepov v boju proti terorizmu. Ker so bili pariški napadalci med drugim oboroženi z vojaškim orožjem, ki so si ga priskrbeli na ilegalnem trgu, se je vodstvo EU-ja odločilo, da bo z najrazličnejšimi, tudi birokratskimi ukrepi, stopilo na prste ilegalnim trgovcem z orožjem. Postranska škoda pa bodo, če bo evropskim komisarjem uspelo uresničiti vse, kar so si zamislili v predlogu nove direktive o strelnem orožju, tudi vsi, ki se z orožjem ukvarjajo oziroma ga uporabljajo popolnoma legalno, kot npr. lovci, športni strelci, zbiralci starega orožja …

Evropska komisija (EK) je tako pripravila predlog nove direktive o strelnem orožju, s katero naj bi precej omejila dostopnost orožja in njegovo uporabo. Tako so si zamislili prepoved posesti nekaterih polavtomatskih orožij, ki bi jih morda lahko predelali v za civiliste prepovedano avtomatsko orožje, zaostritev pridobitve orožja ali delov orožja na spletu, boljšo sledljivost orožja ter tudi strožje pogoje za onesposobljeno orožje in za zbiralce orožja. S tem naj bi po mnenju komisije omejili tveganje, da staro in še vedno delujoče orožjem ne bi prišlo v roke zlikovcev.

Predstavniki slovenske javnosti, ki bi jo nova direktiva najbolj prizadela, so se zbrali na posvetu, ki ga je pripravil evropski poslanec Igor Šoltes, ki je povedal, da sam ni ljubitelj ali posestnik orožja. Toda predlog direktive o strelnem orožju, obravnavali so ga že na odboru evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov, katerega član je Šoltes, je po njegovih besedah poln nejasnosti in odprtih vprašanj.

Največ pomislekov vzbujajo povezave med omenjenim predlogom EK-ja in bojem proti terorizmu ter nezakoniti trgovini z orožjem, saj se osredotoča predvsem na zakonito pridobljeno orožje, in ne na ključni izvor težav. Poleg tega ni bila narejena nobena študija, kakšne učinke bo imela nova direktiva. Prav tako je precej šibka tudi razlaga, zakaj so v novi direktivi omenjene skupine rizične v boju proti terorizmu.

Glavni izvor orožja teroristov je črni trg
Sodelujoči na posvetu so si bili enotni, da je glavni vir orožja, ki ga uporabljajo teroristi, črni trg ter da so nekateri ukrepi za preprečitev ilegalne trgovine orožja sicer dobri in potrebni. Tako je treba poskrbeti za doslednejše označevanje orožja, kar bi omogočala njegovo sledenje in tudi učinkovitejše onesposabljanje. Nekateri prisotni na posvetu so opozorili, da je bila ena izmed avtomatskih pušk, ki so jih uporabljali v terorističnem napadu v Parizu, onesposobljena na Slovaškem. Tam naj bi uničevanje starega orožja, v nasprotju s Slovenijo, opravljali zelo površno. Pristojne EU-institucije pa niso ukrepale.

Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik, zdaj pomočnik direktorja Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), je opozoril, da so pri terorističnih akcijah sicer vidne spremembe. Medtem ko so v drugi polovici prejšnjega stoletja teroristi pogosto uporabljali razstrelivo, zdaj uporabljajo večinoma strelno orožje, ki ima večji učinek. Večina orožja v pariškem primeru pa je izvirala iz ilegalne trgovine, le v dveh primerih je bilo orožje predelano iz legalnih delov.

Veliko črnega orožja po njegovih besedah izvira iz zahodnega Balkana ter tudi iz Ukrajine. Ciljni trgi so večinoma v zahodni Evropi in eno glavnih vozlišč je prestolnica EU-ja Bruselj. Veliko težavo pa predstavlja dejstvo, da se orožje tovori po principu mravelj, torej se tovori le po kos ali dva orožja. Tovrstna logistika pa je kljub vsemu zelo dobičkonosna, saj je, kot je povedal direktor DCAF-ja Anton Travner, cena kalašnikovke v Albaniji zgolj 100 evrov, medtem ko na zahodu zanj plačujejo tudi po 4.500 evrov. Poleg tega so kazni za ilegalno trgovanje z orožjem bistveno nižje v primerjavi s trgovino z mamili.

Pretirano zaostrovanje na legalnem trgu pa bi po njegovih besedah zgolj povzročilo večje povpraševanje na črnem trgu. Rupnik je poudaril, da je doslednejše označevanje in sledenje orožja prava smer. Številni predlogi direktive pa bodo po njegovem mnenju prizadeli nekatere segmente državljanov, ki nimajo zveze s terorizmom.

Zbiranje starega orožja bi postalo zelo težavno
Med tistimi, ki bi bili lahko prizadeti, so zagotovo zbiralci starega orožja. V predlogu direktive je namreč zapisano, da tudi zbiratelji sodijo med potencialni vir prometa z orožjem. Ob tem pojasnjujejo, da je slabo onesposobljeno orožje pač mogoče usposobiti. Zato naj bi bila v prihodnje prepovedani posest in prodaja najnevarnejših kategorij orožja, četudi je že dezaktivirano. Kaj to pomeni? Eden vidnejših zbiralcev artefaktov s Soške fronte pravi, da bi se najbrž moral posloviti od težkega mitraljeza ali minometa iz prve svetovne vojne. S podobnimi težavami glede svojih zbirk orožja bi se lahko spopadli tudi muzeji.

Predvideni so tudi zaostreni pogoji onesposabljanja orožja. Dezaktiviranje po predlogu direktive pomeni, da je treba ključne dele orožja napraviti neuporabne in nepremične. Kar bi pomenilo predelavo orožja, s čimer bi to izgubilo svojo avtentičnost in tudi zbirateljsko vrednost. Dezaktivacija zato po mnenju ljubiteljev orožja ne sme pomeniti uničenja orožja, temveč zgolj onemogočanje njegove bistvene funkcije, kar je izstreljevanja nabojev.

Na udaru tudi lovci
"Lovci posedujemo več kot 75.000 kosov orožja, nekaj je tudi polavtomatskega orožja. Velika težava bi bila tudi podaljševanje orožnih listov, ki bi jih morali podaljševati na pet let (za lovsko in športno orožje zdaj velja 20 let, za varnostno orožje pa 10 let o. p.). Kakšen vpliv ima skrajševanje veljavnosti orožnega lista na zmanjševanje kaznivih dejanj terorizma," se sprašuje predsednik lovske zveze Srečko Felix Krope, sicer nekdanji poveljnik policijske specialne enote.

"Lovci smo skupina, ki izvaja javno pooblastilo, ki se mu reče lov, in smo ena izmed skupin, ki je zelo nadzorovana pri policiji. V letu 2014 je bilo nadziranih 200 lovskih skupin od 415, ugotovljene kršitve so bile nične. Na neki način smo solidarni z drugimi lastniki orožja. Podpiramo pa korake pri zmanjševanju rizičnih situacij za kazniva dejanja, vendar ne na tak način. Pripravljene aktivnosti in spremembe direktive po našem mnenju ne morejo vplivati na zmanjševanje tovrstnih kaznivih dejanj," še dodaja Krope.

Težave tudi za olimpijce?
Eden izmed najuspešnejših slovenskih olimpijcev vseh časov, športni strelec Rajmond Debevc prav tako opozarja, da so predlogi direktive povsem absurdni. "Predlagana direktiva name kot športnega strelca niti kot prodajalca orožja, namenjenega športnemu streljanju v olimpijskih programih, načeloma ne vpliva. Vplivala pa bi na neke moje splošne državljanske pravice, saj se mi zdijo predlogi absurdni. Ne želim, da me nekdo meče v isti koš s potencialnimi teroristi. Stopnja kriminala z legalnim orožjem je zanemarljiva," pravi Debevc.

Hkrati opozarja, da bi nova direktiva lahko posegla tudi v tekmovalno streljanje, saj se tudi v olimpijskih programih uporablja polavtomatsko orožje. "Slišali smo, da zakonodaja ne bi posegla v orožje, ki ga uporabljajo športniki. Vendar so predlogi napisani tako nejasno in nestrokovno, da se jih da tolmačiti na različne načine. Dve disciplini, ki sta na programu olimpijskih iger, pištola, s katero streljajo ženske, in hitrostrelna pištola, s katero streljajo moški, sta disciplini z malokalibrsko pištolo, ki je polavtomatska. Verjetno bi se jih teoretično dalo predelati v avtomatsko orožje in že tu nastopi eden izmed predlogov direktive, da se takšno orožje prepove, čeprav naj to ne bi veljalo za športno orožje. Kar kaže na veliko nedoslednost predlagateljev direktive," poudarja Debevc.

Sprejetje nove direktive je sicer še daleč ...
Predlog nove direktive o športnem orožju bo najbrž deležen številnih sprememb, ki bodo prihajale iz držav članic EU-ja in s strani evropskih poslancev. Šoltes je poudaril, da je zakonodajni postopek v primeru sprememb direktive šele v začetni fazi in se lahko vsebinsko še precej spremeni. Na prvem zasedanju matičnega odbora evropskega parlamenta pa se je pokazalo, da je pri predlogu direktive veliko odprtih vprašanj, tudi glede smiselnosti prerazporeditve razredov strelnega orožja, vprašljivosti razširitve direktive na zbiratelje ter glede spletne prodaje orožja, predvsem glede izvedbe predlaganih sprememb.

Posebej je bil s strani velikega dela poslancev izražen tudi dvom glede povezave med predlogom Komisije in bojem proti terorizmu ter nezakoniti trgovini z orožjem, saj se predlog osredotoča predvsem na zakonito pridobljeno orožje in torej ne na tisti ključni izvor težav, pravijo v Šoltesovi pisarni.