Zadnji krog pogajanj o sprejemu pogodbe s konsenzom je propadel prejšnji teden, ko Iran, Severna Koreja in Sirija niso hotele potrditi pogodbe, ki po njihovem mnenju diskriminira uvoznike in pomaga izvoznikom orožja. Večina članic Združenih narodov se je nato odločila, da je zavlačevanja dovolj, in je generalnemu sekretarju Ban Ki Munu predlagala, naj pogodbo predloži na glasovanje v Generalno skupščino, kjer konsenz ni pogoj za sprejem.

Pogodbo podprle tudi ZDA, Rusija se je vzdržala
Pogodbo so potrdili s 154 glasovi za in s tremi proti (proti so glasovale Severna Koreja, Iran in Sirija), 23 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Za pogodbo so glasovale evropske države, med njimi tudi Slovenija, še posebej močna podpora pa je prišla iz afriških držav, kjer konvencionalno orožje povzroča največ gorja. Pogodbo so podprle tudi ZDA kot država največja izvoznica orožja na svetu, glasovanja pa se je vzdržala Rusija, ki jo motijo nekatere nejasnosti, kot je pomanjkljiva opredelitev genocida, ter Kitajska.

Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo najmanj 50 držav, za podpis pa bo odprta od junija. To pomeni, da bo najverjetneje začela veljati še letos.

Pogodba prepoveduje prodajo tja, kjer obstaja nevarnost kršenja človekovih pravic
Pogodba, ki uvaja večji nadzor nad sredstvi, ki na leto pobijejo pol milijona ljudi, ureja trgovanje s tanki, oklepniki, topništvom, bojnimi letali, helikopterji, bojnimi ladjami, raketnimi sistemi ter lahkim in majhnim orožjem, ne zajema pa brezpilotnih letal in granat.

Od držav pogodba zahteva, naj vodijo ustrezno statistiko prodaje orožja in da morajo preveriti, komu prodajo orožje, in zagotoviti, da to ne bo končalo v rokah teroristov, organiziranega kriminala ter da ne bo uporabljeno za kršitve človekovih pravic, genocid in zločine proti človečnosti. Pogodba posebej omenja prepoved prodaje orožja tja, kjer bodo ogrožene pravice žensk in otrok. Države bodo morale vsako leto poročati o prodaji orožja, zato bo trgovina preglednejša.

Pogodba tudi prepoveduje državam izvoz konvencionalnega orožja v države, kjer velja prepoved trgovanja z orožjem, in od držav zahteva, naj preprečijo, da bi orožje doseglo črni trg. Ob tem pa pogodba kupcev ne zadeva, ne ureja pa tudi prodaje "nedržavnim dejavnikom", torej uporniškim skupinam. Države, kot je Rusija, so zahtevale, da se tovrstna trgovina prepove, vendar pa večina držav članic ZN-a meni, da bodo ljudje še naprej potrebovali pomoč proti zatiralskim režimom.

Človekoljubne organizacije zadovoljne, a ne povsem
Organizacije za človekove pravice, Amnesty International, Oxfam in Control Arms, so dogovor pozdravile. Dejale so, da pogodba ni popolna, a lahko zmanjša oborožene spopade in kršitve človekovih pravic, če bodo države upoštevale njena določila. Pozdravili so tudi določilo, da pogodba prepoveduje prodajo orožja tja, kjer obstaja nevarnost, da bi se lahko zgodil genocida.

Ocene o vrednosti trgovine s konvencionalnim orožjem se gibljejo med 60 in 80 milijard dolarjev letno. Za kar 30 odstotkov poskrbijo ZDA, kjer orožarski lobi že vodi kampanjo proti ratifikaciji pogodbe.