Po zadnjih podatkih FBI-ja so samo januarja opravili 2.495.440 preverb novih lastnikov orožja. Gre za drugo najvišje število, odkar so leta 1998 začeli voditi statistiko, prekaša pa ga le število registracij decembra lani (2.783.765), torej takoj po strelskem pohodu Adama Lanze v Newtownu v ameriški zvezni državi Connecticut.

Od leta 1998 dalje se mora vsak, ki želi kupiti strelsko orožje od pooblaščenega prodajalca, podvreči FBI-jevi preverbi osebnih podatkov. Do orožja so namreč v ZDA po drugem amandmaju ustave upravičeni vsi, razen kriminalcev in duševnih bolnikov. Je pa res, da obvezno preverjanje podatkov ni potrebno, če kupujete orožje od zasebnikov, denimo na strelskih sejmih ali prek spleta.
In kar 40 odstotkov vsega strelskega orožja je prodanega zasebno. Zagovorniki večjega nadzora nad orožjem kažejo na to luknjo v zakonu kot veliko hibo ameriškega boja proti temu, da se orožje znajde v napačnih rokah.

Richard Feldman, predsednik Neodvisne zveze lastnikov strelnega orožja, si dramatični porast prodaje orožja razlaga z Obamovo napovedjo zaostritve orožarskih pravil. "Tega ni težko ugotoviti. Če ameriška javnost meni, da izdelka, ki si ga želijo - pa naj bo to pištola ali pa DVD-ji -, morda v bližnji prihodnosti ne bo več na voljo, ga bodo pokupili zdaj."

Obamov izgubljeni boj?
Bela hiša in skupina ameriških senatorjev z obeh političnih polov si želijo prepovedati več vrst težjega strelnega orožja, kot je denimo polavtomatska puška AR-15, ki jo je uporabil Lanza pri streljanju na osnovni šoli Sandy Hook.
Demokratska senatorka iz Kalifornije Dianne Feinstein predlaga ponovno vzpostavitev prepovedi jurišnega orožja iz leta 1994, ki se je iztekla leta 2004, pri čemer bi bilo v novo prepoved zajetih 158 specifičnih modelov polavtomatskih jurišnih pušk in pištol.

Kot piše Guardian, je porast nakupov strelnega orožja paradoksalna, saj se zdi, da predsednik Obama ob močnem odporu republikancev že kaže znake popuščanja pri svojem načrtu prepovedi. V ponedeljek je Obama dejal, da predlog prepovedi "zasluži glasovanje v kongresu, ker vojno orožje nima nobenega mesta na naših ulicah".

Vsemogočni NRA
A, kot kaže, vojno dobiva vsemogočna Nacionalna orožarska zveza (NRA), ki velja za enega najmočnejših lobijev v ZDA. Za 23. februar so tako že pred časom v znak protesta proti Obamovi načrtovani prepovedi napovedali "dan odpora" s protesti po vsej državi. Njihov argument je, da "gnusnih zločinov", ki jim je Amerika redno priča, ne zagrešijo pištole, pač pa posamezniki, ki si pač izberejo pištolo kot svoje orožje, in da bi ljudje, ki se odločijo ubijati, ubijali s katerim koli orožjem.

NRA je v tem času sicer poskrbel za kar nekaj spornih potez - tako je denimo le mesec dni po pokolu na šoli Sandy Hook izdal brezplačno strelsko videoigro za iPhone, nato pa objavil videokampanjo, v kateri so uporabili tudi posnetke Obamovih otrok. Kampanjo so kritizirali tako demokrati kot republikanci.

Zagovorniki pravice do orožja so pred dnevi celo verbalno napadli očeta enega izmed umorjenih otrok iz Sandy Hooka, Neila Heslina, ki je na zaslišanju v Hartfordu zakonodajalce rotil, naj v Connecticutu sprejmejo strožje ukrepe. Njegov govor je prekinilo več deset članov občinstva, ki so med njegovim čustvenim pričanjem s fotografijo umorjenega sina v roki vzklikali "drugi amandma" in podobne krilatice.