Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, ki so ga določili v okviru Združenih narodov oziroma njihove Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO), so se tudi letos srečali strokovnjaki z več področji. Razprava je potekala o letošnji osrednji temi Zagotavljanje virov hrane v kontekstu podnebnih sprememb in uporabe biogoriv.

Osrednja prireditev FAO ob svetovnem dnevu hrane je potekala v Rimu, v Sloveniji pa je bilo na pobudo Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), ministrstev za šolstvo, kmetijstvo, okolje in zdravje srečanje strokovnjakov na temo Samooskrba in kakovost hrane glede na podnebne spremembe in globalne ekonomske trende.

Strokovnjaki so si edini, podnebne spremembe so tu in se bodo stopnjevale ter vplivale na povečanje cen hrane, tudi v razvitih državah. Globalno segrevanje in biogoriva pa grozijo, da se bo število lačnih v prihodnjih desetletjih še povečalo.

Kakovost hrane osrednja tema v Sloveniji
Vida Fajdiga Turk iz IVZ-ja je ob teh dejstvih opozorila, da se lahko zgodi, da revnejši prebivalci kupujejo cenejša živila, ki so s stališča varnosti bolj rizična in obenem predstavljajo zdravstveno tveganje.

Afera z melaminom, ki se je zgodila na Kitajskem, je imela za posledico, da so po vsem svetu morali iz prodaje umakniti različne izdelke, od slaščic in piškotov do mleka v prahu. O tem, kako poteka nadzor strupenih snovi v živilih, smo povprašali Lucijo Perhačič iz iste ustanove. Povedala je, da je nadzor razdeljen med zdravstveni in kmetijski inšpektorat ter veterinarsko upravo. Te ustanove sklenejo pogodbo s primernimi institucijami, ki izvedejo vzorčenje, opravijo laboratorijske analize in - kadar je potrebno - tudi ocene tveganja za zdrave ljudi.

Kmetijstvo je odvisno od vremena
Kmetijstvo je po eni strani eden od vzrokov za podnebne spremembe (po ocenah prispeva 10-12 odstotkov globalnih toplogrednih plinov), po drugi pa je tudi njihova žrtev. Kot je povedala Majda Zavšek Urbančič z ministrstva za kmetijstvo, so naravne nesreče kot posledica podnebnih sprememb pogostejše. Kmetijstvo je usodno odvisno od vremena, zato ministrstvo pripravlja strategijo in akcijski načrt, ki naj bi nova znanstvena dejstva upošteval in jih vključil v akcijski načrt, ki naj bi bil predvidoma sprejet do konca leta.

Andreja Sušnik iz Agencije za okolje je opozorila, da bodo predvidene podnebne spremembe prizadele kmetijstvo, kar bo zelo ogrozilo prihodek in morda povzročilo opustitev obdelovanja zemljišč v nekaterih predelih. Prioriteta dejavnosti meteorološke službe je zato usmerjena v preventivo in upravljanje z naravnimi nesrečami z uporabo vseh novejših tehnik in metod ter informacijskih sistemov.

Ekološko kmetijstvo ali gensko spremenjene rastline?
Z Inštituta za trajnostni razvoj (ITR) je Anamarija Slabe opozorila na ekološko kmetijstvo kot produktiven agro-ekosistem z visoko možnostjo za odpornost in prilagodljivost na spremenjene scenarije podnebnih razmer. Ekoživila lahko prispevajo k izboljšanju samooskrbe in kakovost hrane v Sloveniji.
Povprašali smo jih tudi, kakšno je stališče ITR-ja do gensko spremenjene hrane. Menijo, da bi moralo biti gojenje gensko spremenjenih rastlin na prostem prepovedano vse dotlej, dokler ne bodo preučene posledice.

Ozaveščanje in izobraževanje o hrani
Tudi na ministrstvu za šolstvo se zavedajo, da je nujno vključiti čim več vsebin iz trajnostnega razvoja v predmetnike. Alenka Urbančič je opozorila, da imajo učenci in dijaki pravico do seznanitve z najnovejšimi spoznanji na področju podnebnih sprememb. O posledicah jih je treba seznaniti na način, ki jih bo vodil v odgovorno ravnanje.

Uvajanje subvencioniranega toplega obroka v srednje šole je le en element prehranske varnosti. Matej Gregorič iz IVZ-ja je topel obrok, ki je načrtovan skladno s priporočili, pozdravil, saj daje dijakom možnost zdrave izbire, hkrati pa zmanjšuje tudi neenakost med dijaki. Opozarja pa, da je nesprejemljivo, da del dijakov ostaja brez tople malice oz. del dijakov dobiva nekakovostne obroke.

Strokovnjaki opažajo, da je v zadnjem desetletju narasla debelost pri vseh skupinah odraslih prebivalcev, vendar bolj očitno pri skupini z nižjim socialno-ekonomskim stanjem.

Pomen pitne vode
Znano je, da se bodo zaradi podnebnih sprememb temperature dvignile, manj zanesljive pa so napovedi glede padavin. Ivanka Gale iz IVZ-ja opozarja, da se bosta povečali pogostost in intenziteta ekstremnih dogodkov. Najbolj prizadeta bodo področja SV in JZ Slovenije, kjer so suše že zdaj bolj izražene. Vremenske spremembe se bodo kazale tako v dostopnosti kot kakovosti pitne vode. Neurja in poplave bodo v prihodnjih letih povzročale vse več škode, poslabšala se bo kakovost vode in zraka, prenašalci bolezni pa se bodo razširili na območja, kjer jih do zdaj ni bilo. Ob sušah se bo pri nizkih pretokih zmanjšala količina vode, obenem pa se bo povečala njena onesnaženost.

Varna pitna voda predstavlja pomemben ekonomski vidik; potreben bo napredek tehnologije, zakonodaje in izobraževanje uporabnikov in upravljavcev. Dostopnost do take vode se bo najbolj poslabšala tam, kjer že zdaj ni ustrezno urejena. V Sloveniji to velja predvsem za tiste prebivalce, ki se oskrbujejo iz malih sistemov za oskrbo vode ali pa niso vključeni v nadzor (takih je bilo v Sloveniji leta 2007 devet odstotkov prebivalcev).

Meta Trampuš