Letošnji kazalniki gospodarske rasti ne vzbujajo pretiranega optimizma, neugodne so tudi napovedi različnih domačih in mednarodnih institucij, zato na Zavodu za zaposlovanje Slovenije pričakujejo, da se bo registrirana brezposelnost do konca tega leta zvišala na okrog 115.500 oseb. Jeseni se bo namreč zvišal tudi delež tistih, ki se na zavod prijavijo kot iskalci prve zaposlitve, zgodi se lahko tudi še kakšen stečaj, prav tako se proti koncu leta mnogim iztečejo zaposlitve za določen čas.

Prevladujejo začasne zaposlitve
Vlada napoveduje spremembe delovne zakonodaje, ki naj bi spodbujala zaposlovanje za nedoločen čas, hkrati pa omogočala fleksibilnost. Zdaj so namreč prevladujoče oblike zaposlitve, ki jih uspe dobiti brezposelnim, začasne. In tako naj bi bilo tudi še v naslednjih mesecih.
Na zavodu predvidevajo, da bo prevladovalo zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih, trgovini, prometu, gostinstvu, v gradbeništvu pa tudi zaradi izvajanja storitev v tujini. Poleg tega bodo iskani strokovnjaki s področij zdravstva, tehnike, informacijske tehnologije. Precej manj možnosti pa bo za zaposlovanje v javni upravi in obrambi, na področjih kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti ter na področju poslovanja z nepremičninami.
Pomembno je, kaj kdo zna
Bitka za nova delovna mesta bo torej še trša. Ker prehajamo v družbo znanja, je pri konkuriranju na trgu dela vse pomembneje to, kar nekdo zna, in ne le papirnat dokaz dokončanja izobrazbene stopnje. Večji pomen dobivajo različne druge lastnosti kandidatov za zaposlitev, ki omogočajo samostojno in kakovostno opravljanje del in nalog na določenem delovnem mestu, pravijo na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. Delodajalci pa pričakujejo tudi, da bodo zaposleni pripravljen na dodatna izobraževanja.
In kakšno je trenutno gibanje zaposlovanja? Junija so delodajalci objavili največ prostih delovnih mest za varilce, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalce, natakarje. Prav tako je lepo vreme dalo možnost za več gradbenih del in iskali so tudi delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, zidarje, izvajalce suhomontažne gradnje ter pripravljavce in monterje kovinskih konstrukcij.
Dodatna usposabljanja širijo možnosti
Možnosti za zaposlitev pa si lahko povišate tudi z dodatnimi usposabljanji – predvsem za varnostnike, voznike viličarja, za varilce, kovinarje. Zavod ugotavlja, da so brezposelnim koristili tudi tečaji računalništva in tujih jezikov, predvsem pa usposabljanje za knjigovodska in računovodska dela. Veliko vključitev je tudi v programe usposabljanja za poklice s področja nege telesa, kot so maser, maniker, vizažist. Ko se udeleženci tečajev usposobijo, se po navadi odločijo samozaposlitev in postanejo samostojni podjetniki.
Razmere na trgu dela so namreč vplivale tudi na povečano zanimanje za samozaposlovanje. Več se samozaposlujejo brezposelni, ki že imajo določene delovne izkušnje in so si že ustvarili širše socialne mreže. To lahko pomembno pripomore k bolj uspešni uresničitvi poslovne ideje.

Skokovito naraščanje brezposelnih
Število prijavljenih brezposelnih se je z začetkom gospodarske in finančne krize začelo povečevati. Povprečno število brezposelnih v letu 2009 je bilo 86.354, leta 2010 100.504 in leta 2011 110.692. Letos se je na zavod za zapolovanje povprečno vsak mesec prijavilo 712 iskalcev prve zaposlitve in 1.597 starejših od 50 let.