Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča že nekaj dni po obilnejšem deževju. Usodna je lahko že iskra. Foto: Uprava RS za zaščito in reševanje
Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča že nekaj dni po obilnejšem deževju. Usodna je lahko že iskra. Foto: Uprava RS za zaščito in reševanje


• Ne kurite v suhih in vetrovnih dneh; izogibajte se nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov.

• Izogibajte se kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč, sicer pa po končanem kurjenju ogenj in žerjavico pogasite ter prekrijte z negorljivim materialom.

• Izogibajte se kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini.

• Izogibajte se odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.

• Ne mečite v ogenj doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi.

• Ne parkirajte vozila v suhi travi.

• Ne vozite se po gozdu z motorji, avtomobili itn.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje


1. Ostanite mirni in razsodni. Ocenite, kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami.

2. Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.

Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.

3. Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje

Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še povečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje.

Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj spreminjajo njihove varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živali ognju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje


- da se požar lahko širi s hitrostjo več kot 100 km/h, zato mu je tudi z avtomobilom težko ubežati;

- da je bilo v Sloveniji leta 2003 kar 2.820 požarov v naravi. Ob tem je pogorelo 3020 ha, kar je enako velikosti približno 4.100 nogometnih igrišč;

- da požare v naravi lahko povzročijo tudi strela, iskre vlaka, samovžig, vožnja po gozdu z motorji, avtomobili ...

- da pri veliki in zelo veliki požarni ogroženosti zadostuje za nastanek požara že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro in ga je težko nadzorovati.

- da se lahko ob vetrovnem vremenu nevarnost za nastanek požara močno poveča že nekaj dni po obilnejšem deževju;

- da ste lahko kaznovani z denarno kaznijo do 6.000 evrov, če kršite prepovedi.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje


Ker vremenoslovci napovedujejo, da bodo sončni žarki Slovenijo greli tudi v prihodnje, je MMC raziskal, zakaj najpogosteje zagori v naravi, kako se izogniti požarom in kako ravnati, če zagori. Pojasnila smo poiskali pri podpoveljniku Gasilske zveze Slovenije Janezu Groboljšku in na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Najbolj ogrožena je obalno-kraška regija
Drugi mož GZS-ja je v pogovoru za našo spletno stran pojasnil, da je ognjenim zubljem v Sloveniji najbolj podvržena obalno-kraška regija, v tem času pa je nevarnost požarov zaradi (opravljene) žetve in vročine povečana tudi na vzhodu. Požar velikih razsežnosti lahko v naravi zaneti že nedolžna iskra, na to pa vplivajo predvsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena in temperatura ter vlažnost zraka.

Več kot 95 odstotkov požarov zaradi človekove malomarnosti
Požarom sicer najpogosteje botrujeta človekova malomarnost in neprevidnost, pravi Groboljšek. V večini primerov namreč preiskovalci ugotovijo, da je bil požar posledica nevestnega ravnanja posameznikov. »Gasilci seveda s tem nikogar ne obsojamo, želim pa poudariti, da bi bilo z malo več pozornosti vsakega od nas povzročeno mnogo manj škode,« je dodal.

PREBERITE VEČ:
Požari v naravnem okolju - zakonodaja, statistika
Vir: Uprava RS za zaščito in Reševanje

Da več kot 95 odstotkov vseh požarov v naravi zaradi malomarnosti in nevednosti povzroči človek, navajajo tudi v Upravi RS za zaščito in reševanje. Kateri so glavni vzroki, da se narava zaradi neprevidnosti znajde v ognju, si lahko preberete v spodnjem okvirčku.

NAJPOGOSTEJŠI VZROKI ZA NASTANEK POŽARA V NARAVI

- uporaba odprtega ognja (žar; taborni ogenj; prižiganje cigaret, sveč, bakel, raket, petard …);

- kurjenje in sežiganje;

- odmetavanje cigaretnih ogorkov;

- odlaganje vročega pepela ali gorljivih materialov.

MOGOČI VZROKI POŽARA

- udar strele;

- iskre vlaka;

- samovžigi;

- vožnja po gozdu z motorji, avtomobili …


Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje

V obdobju velike požarne ogroženosti prepoved kurjenja v gozdu
Ko je okolje srednje požarno ogroženo, velja biti v gozdu in na vseh območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, skrajno pozoren pri kurjenju, sežiganju, uporabi odprtega ognja in odmetavanju gorečih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Če je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je vse omenjeno prepovedano, opozarjajo na upravi za zaščito in reševanje. Velika požarna ogroženost je sicer še v petek med drugim veljala za območje Nove Gorice in Postojne.

Stopnje požarne ogroženosti po krajih in regijah lahko spremljate tukaj.


Ko gre za preventivo, pa Slovenci vendarle napredujemo, vsaj v smislu obveščanja, nam je povedal Groboljšek. Gasilci namreč prek številke 112 zadnja leta prejemajo vse več prijav sumov požiga ali požara v naravi. »Včasih intervencija ne bi bila potrebna, včasih pa. Bolje je, da je nevarnost najavljena, kot pa da nihče zanjo ne ve,« ugotavlja podpoveljnik gasilske zveze.

Če zagori, je najbolje poklicati številko 112
In kaj storiti, če do požara vendarle pride? »Upam, da ne bo izzvenelo smešno. Otroke v osnovni šoli učimo približno takole: 'Ugotovi, kje in kaj gori, in če ognja ne boš mogel pogasiti sam, pokliči gasilce!' Ker pa so v zadnjem času kar največkrat prijavitelji požarov mimoidoči ali bolje rečeno mimovozeči, je res najbolj prav poklicati številko 112. Ob tem pa bi želel posebej poudariti, da je treba centru za obveščanje posredovati čim bolj točne podatke o lokaciji in podobno. To namreč pri izvedbi vsake intervencije še kako pomaga.« Kaj je treba povedati, ko kličete na 112, si lahko preberete v spodnjem okvirčku.

POŽARI IN ŠTEVILKA 112
Ko zaradi požara kličete na številko 112, povejte:

• kdo kliče;

• kje gori;

• kaj gori;

• kakšen je obseg požara;

• ali so ogroženi ljudje in živali.


Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje


Gasilci so tista sila, ki nikoli ne zataji

Ob vsem tem pa se seveda zastavlja vprašanje, kako usposobljeni so slovenski gasilci. Groboljšek je bil v svojem odgovoru previden, saj je menil, da je samega sebe težko objektivno oceniti. A je vendarle dejal, da je gasilstvo v Sloveniji množično, prav tako operativna sestava, tako da v skladu z ocenami ogroženosti deluje kar nekaj poklicnih enot, in sicer predvsem v večjih mestih. In ravno te so tiste, ki so pomemben člen pri izvrševanju nalog v zahtevnejših nesrečah. »Izkazalo pa se je - predvsem tudi ob zadnjih večjih nesrečah -, da je gasilska organizacija tista sila, ki nikoli ne zataji. Brez gasilcev bi si ob teh nesrečah težko predstavljali organizirano in učinkovito pomoč. Sicer pa, kot rečeno, naše delo vsakodnevno lahko ocenjujejo tisti, ki so bili naše pomoči deležni,« je poudaril sogovornik.

Ja, gasilstvo v Sloveniji je cenjeno! Če ne bi bilo tako, potem gasilska organizacija ne bi bila najmnožičnejša organizacija v naši državi. Vanjo se vključujemo tisti, ki želimo pomagati vsakomur, ki se znajde v nesreči. Vsakomur! Ne glede na njegovo politično, versko ali katero koli že pripadnost. Bogatemu in revnemu.
Janez Groboljšek za MMC


Na pomoč pri tehnični opremi!
Da so lahko gasilci uspešni pri svojem delu, pa morajo biti tudi ustrezno tehnično opremljeni. Groboljšek pravi, da Slovenija v tem okviru že nekaj let koraka skupaj z drugimi Evropskimi državami, saj ji to nalaga tudi sprejeta zakonodaja. Ker pa gre pri njihovem delu za izredno zahtevne naloge, pogojene z vse bolj zahtevnimi nesrečami, se zavedajo, da je treba poskrbeti za njihovo maksimalno zaščito, ki je trenutno razpoložljiva na evropskem trgu. Enako velja tudi za tehnično opremljenost. To pojasnilo je gasilec sklenil s kratkim stavkom: »Na pomoč!«

Gasilci pomagajo vsakomur. Vsakomur!
Zatrdil je še, da je gasilstvo v Sloveniji sicer cenjeno in da to potrjuje tudi dejstvo, da je gasilska organizacija najbolj množična organizacija v državi. Težav s kadri po njegovih besedah ni. Poleg tega je prepričan, da tako ni zato, ker je tudi Slovenijo prežela recesija, temveč zaradi samega zanimanja za to delo. V gasilsko organizacijo se »vključujemo tisti, ki želimo pomagati vsakomur, ki se znajde v nesreči. Vsakomur! Ne glede na njegovo politično, versko ali katero koli že pripadnost. Bogatemu in revnemu«.

V galeriji si lahko ogledate še nekaj statističnih podatkov, povezanih s požari.



• Ne kurite v suhih in vetrovnih dneh; izogibajte se nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov.

• Izogibajte se kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč, sicer pa po končanem kurjenju ogenj in žerjavico pogasite ter prekrijte z negorljivim materialom.

• Izogibajte se kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini.

• Izogibajte se odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.

• Ne mečite v ogenj doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi.

• Ne parkirajte vozila v suhi travi.

• Ne vozite se po gozdu z motorji, avtomobili itn.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje


1. Ostanite mirni in razsodni. Ocenite, kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami.

2. Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.

Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.

3. Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje

Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še povečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje.

Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj spreminjajo njihove varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živali ognju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje


- da se požar lahko širi s hitrostjo več kot 100 km/h, zato mu je tudi z avtomobilom težko ubežati;

- da je bilo v Sloveniji leta 2003 kar 2.820 požarov v naravi. Ob tem je pogorelo 3020 ha, kar je enako velikosti približno 4.100 nogometnih igrišč;

- da požare v naravi lahko povzročijo tudi strela, iskre vlaka, samovžig, vožnja po gozdu z motorji, avtomobili ...

- da pri veliki in zelo veliki požarni ogroženosti zadostuje za nastanek požara že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro in ga je težko nadzorovati.

- da se lahko ob vetrovnem vremenu nevarnost za nastanek požara močno poveča že nekaj dni po obilnejšem deževju;

- da ste lahko kaznovani z denarno kaznijo do 6.000 evrov, če kršite prepovedi.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje