Ker vremenoslovci napovedujejo, da bodo sončni žarki Slovenijo greli tudi v prihodnje, je MMC raziskal, zakaj najpogosteje zagori v naravi, kako se izogniti požarom in kako ravnati, če zagori. Pojasnila smo poiskali pri podpoveljniku Gasilske zveze Slovenije Janezu Groboljšku in na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Najbolj ogrožena je obalno-kraška regija
Drugi mož GZS-ja je v pogovoru za našo spletno stran pojasnil, da je ognjenim zubljem v Sloveniji najbolj podvržena obalno-kraška regija, v tem času pa je nevarnost požarov zaradi (opravljene) žetve in vročine povečana tudi na vzhodu. Požar velikih razsežnosti lahko v naravi zaneti že nedolžna iskra, na to pa vplivajo predvsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena in temperatura ter vlažnost zraka.

Več kot 95 odstotkov požarov zaradi človekove malomarnosti
Požarom sicer najpogosteje botrujeta človekova malomarnost in neprevidnost, pravi Groboljšek. V večini primerov namreč preiskovalci ugotovijo, da je bil požar posledica nevestnega ravnanja posameznikov. »Gasilci seveda s tem nikogar ne obsojamo, želim pa poudariti, da bi bilo z malo več pozornosti vsakega od nas povzročeno mnogo manj škode,« je dodal.

Da več kot 95 odstotkov vseh požarov v naravi zaradi malomarnosti in nevednosti povzroči človek, navajajo tudi v Upravi RS za zaščito in reševanje. Kateri so glavni vzroki, da se narava zaradi neprevidnosti znajde v ognju, si lahko preberete v spodnjem okvirčku.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje

V obdobju velike požarne ogroženosti prepoved kurjenja v gozdu
Ko je okolje srednje požarno ogroženo, velja biti v gozdu in na vseh območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, skrajno pozoren pri kurjenju, sežiganju, uporabi odprtega ognja in odmetavanju gorečih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Če je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je vse omenjeno prepovedano, opozarjajo na upravi za zaščito in reševanje. Velika požarna ogroženost je sicer še v petek med drugim veljala za območje Nove Gorice in Postojne.

Ko gre za preventivo, pa Slovenci vendarle napredujemo, vsaj v smislu obveščanja, nam je povedal Groboljšek. Gasilci namreč prek številke 112 zadnja leta prejemajo vse več prijav sumov požiga ali požara v naravi. »Včasih intervencija ne bi bila potrebna, včasih pa. Bolje je, da je nevarnost najavljena, kot pa da nihče zanjo ne ve,« ugotavlja podpoveljnik gasilske zveze.

Če zagori, je najbolje poklicati številko 112
In kaj storiti, če do požara vendarle pride? »Upam, da ne bo izzvenelo smešno. Otroke v osnovni šoli učimo približno takole: 'Ugotovi, kje in kaj gori, in če ognja ne boš mogel pogasiti sam, pokliči gasilce!' Ker pa so v zadnjem času kar največkrat prijavitelji požarov mimoidoči ali bolje rečeno mimovozeči, je res najbolj prav poklicati številko 112. Ob tem pa bi želel posebej poudariti, da je treba centru za obveščanje posredovati čim bolj točne podatke o lokaciji in podobno. To namreč pri izvedbi vsake intervencije še kako pomaga.« Kaj je treba povedati, ko kličete na 112, si lahko preberete v spodnjem okvirčku.

Gasilci so tista sila, ki nikoli ne zataji
Ob vsem tem pa se seveda zastavlja vprašanje, kako usposobljeni so slovenski gasilci. Groboljšek je bil v svojem odgovoru previden, saj je menil, da je samega sebe težko objektivno oceniti. A je vendarle dejal, da je gasilstvo v Sloveniji množično, prav tako operativna sestava, tako da v skladu z ocenami ogroženosti deluje kar nekaj poklicnih enot, in sicer predvsem v večjih mestih. In ravno te so tiste, ki so pomemben člen pri izvrševanju nalog v zahtevnejših nesrečah. »Izkazalo pa se je - predvsem tudi ob zadnjih večjih nesrečah -, da je gasilska organizacija tista sila, ki nikoli ne zataji. Brez gasilcev bi si ob teh nesrečah težko predstavljali organizirano in učinkovito pomoč. Sicer pa, kot rečeno, naše delo vsakodnevno lahko ocenjujejo tisti, ki so bili naše pomoči deležni,« je poudaril sogovornik.

Na pomoč pri tehnični opremi!
Da so lahko gasilci uspešni pri svojem delu, pa morajo biti tudi ustrezno tehnično opremljeni. Groboljšek pravi, da Slovenija v tem okviru že nekaj let koraka skupaj z drugimi Evropskimi državami, saj ji to nalaga tudi sprejeta zakonodaja. Ker pa gre pri njihovem delu za izredno zahtevne naloge, pogojene z vse bolj zahtevnimi nesrečami, se zavedajo, da je treba poskrbeti za njihovo maksimalno zaščito, ki je trenutno razpoložljiva na evropskem trgu. Enako velja tudi za tehnično opremljenost. To pojasnilo je gasilec sklenil s kratkim stavkom: »Na pomoč!«

Gasilci pomagajo vsakomur. Vsakomur!
Zatrdil je še, da je gasilstvo v Sloveniji sicer cenjeno in da to potrjuje tudi dejstvo, da je gasilska organizacija najbolj množična organizacija v državi. Težav s kadri po njegovih besedah ni. Poleg tega je prepričan, da tako ni zato, ker je tudi Slovenijo prežela recesija, temveč zaradi samega zanimanja za to delo. V gasilsko organizacijo se »vključujemo tisti, ki želimo pomagati vsakomur, ki se znajde v nesreči. Vsakomur! Ne glede na njegovo politično, versko ali katero koli že pripadnost. Bogatemu in revnemu«.

V galeriji si lahko ogledate še nekaj statističnih podatkov, povezanih s požari.