Praznik Svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom iz Matejevega evangelija, po katerem je takratni vladar Judeje, Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal "modre" preverit, ali se je res rodil "judovski kralj" oziroma obljubljeni odrešenik, kot ga je napovedovala stara zaveza. Zbal naj bi se namreč za svoj položaj.
V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da je modre vodila zvezda in da so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena – Gašper, Miha in Boltežar. Pozneje so na Zahodu vsakemu od treh kraljev natančneje določili vlogo, starost, obleko in rod, piše Družina.
Na predvečer praznika Svetih treh kraljev je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 25.
V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov.
Pravoslavni verniki praznujejo t. i. badnji dan
Pravoslavni verniki pa praznujejo badnji dan, s katerim bodo opolnoči pričakali pravoslavni božič. Danes bodo v cerkvah prevzeli badnjake, to je slamo in hrastove veje, ki simbolizirajo okolje, v katerem se je rodil Jezus. Osrednje bogoslužje Srbske pravoslavne cerkve pri nas bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Badnjake bodo verniki prevzeli v cerkvah, jih odnesli domov in jih zažgali. Ob 18. uri so se številni odpravili k večernemu bogoslužju, ob polnoči pa gredo nato še k prvi božični liturgiji. V torek zjutraj bo sledila še druga božična liturgija.
Škof Kiril v poslanici pred pravoslavnim božičem pozval k ohranjanju miru
Vernike je na predvečer praznika v poslanici nagovoril administrator zagrebško-ljubljanske metropolije, škof Kiril, del je na TV Slovenija prebral diakon Petar Kozakijević. Kiril je zapisal, da božič, dan Kristusovega rojstva, ni zgolj navadna novica, ena od številnih, s katerimi smo skozi leto vsakodnevno preplavljeni. Prav tako ni le preprosto spominjanje dogodka, ki je zaznamoval in razdelil zgodovino, četudi je sam po sebi zelo pomemben. "Za nas kristjane je božič najgloblja skrivnost, izraz in pričevanje božje ljubezni do ljudi," je dejal.
Za odrešenje ljudi je bilo po besedah Kirila nujno, da je Bog postal človek, saj odrešenja "ni mogel doseči neki nadčlovek s posebnimi močmi, temveč izključno Bog, ki se človeku razodeva in podarja". "Božji sin je postal sin človekov, postal je Bog-človek, da bi nam pokazal, da prebiva v vsakem človeku," je bistvo pravoslavnega božiča opisal pravoslavni škof.
Dotaknil se je tudi aktualnih dogodkov in poudaril potrebo po ohranjanju miru. "Še posebej v našem času, ki ga zaznamujejo nemiri in vojne, nerazumevanje in konflikti, v času, ki ga zaznamuje neprestano širjenje strahu in vzdrževanje atmosfere strahu, je pomembno, da ohranjamo mir in dostojanstvo ter si prizadevamo, da s svojim zgledom in življenjem gradimo mir in dobro voljo, hvaležni božjemu sinu za vsa prejeta dobra dela," je navedel.
Vernike je pozval, naj v dneh, ko Bog prihaja na zemljo, odprejo svoja srca in pripravijo prostor, da božja milost deluje in da skozi njih svetu zasveti luč božjega spoznanja. "Veselimo se, kajti danes nebo objema zemljo. Veselimo se, kajti naša radost in iztegnjene roke za bratski objem vsakemu človeku so edini pristni odgovor na skrivnost božje ljubezni do človeka, ki se odvija pred nami," je še navedel.
Božič vsi kristjani praznujejo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, božič praznuje 7. januarja.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovali. Leta 2023 so božič prvič praznovali že 25. decembra tudi v Ukrajini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje