Skupina 29 poslancev s prvopodpisanim Tonetom Anderličem (LDS) je v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o verski svobodi.

Svetovnonazorske skupnosti izenačene z verskimi?
Razdelitev proračunskega denarja med verske skupnosti naj bi bila po določilih novele odvisna od deleža tistih, ki bi del sredstev od svoje dohodnine namenili določeni verski skupnosti.

Ob tem je predvideno triletno prehodno obdobje, ki naj bi verskim skupnostim dalo dovolj časa, da pozovejo vernike k donaciji dohodnine. Verske skupnosti bi dobile tudi pravico, da same razporejajo pridobljena sredstva, kar vključuje tudi plačevanje prispevkov zaposlenih.

Predlog zakona pa med drugim razširja tudi registracijo verskih skupnosti na svetovnonazorske skupnosti, ki bi tako dobile enake pravice kot verske skupnosti.

Na MMC-ju smo se obrnili na nekatere verske skupnosti v Sloveniji ter jih povprašali, kaj menijo o predlogu zakona.

S Slovenske škofovske konference (SŠK) so nam na naša vprašanja odgovorili, da stopamo v čas pred parlamentarnimi volitvami, zato je vprašanje financiranja verskih skupnosti, posebej pa največje med njimi, Katoliške cerkve, vedno zelo hvaležna tema za predvolilno kampanjo. "Takšni provokaciji" ne pripisujejo posebnega pomena, zato se v tovrstno debato ne želijo vključiti.

V Islamski skupnosti v RS-u so za MMC skopo povedali, da so skupno izjavo podali z drugimi verskimi skupnostmi. Načeloma jim je vseeno, ker tudi do zdaj niso dobili nikakršne pomoči od države, tako da za njih novela ne prinaša nič posebnega.

Erniša novele za zdaj ne komentira
Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem, nam je sporočil, da za zdaj omenjenega predloga ne bodo komentirali. Podrobne študije, kaj bi vložena novela pomenila za njihovo cerkev, namreč še nimajo izdelane.

Srbska pravoslavna cerkev na Slovenskem nam ni podala odgovora.

V Slovenski muslimanski skupnosti v Sloveniji menijo, da je že obstoječi zakon o verski svobodi, ki ga je sprejela prejšnja vlada, predstavljal korak naprej, novela pa po njihovem mnenju odpravlja neskladnosti z ustavo in uvaja nekatere zanimive rešitve glede financiranja verskih skupnosti, zato naj bi šlo za pozitivno nadgradnjo obstoječe zakonodaje.