Zakon, ki ga je v proceduro DZ-ja vložila skupina 29 poslancev s prvopodpisanim Tonetom Anderličem (LDS), bistveno ne odstopa od tez zakona, ki ga je lansko zimo predstavil urad za verske skupnosti in ga po nasprotovanju cerkvenih organizacij umaknil. Predlog novele namreč odpravlja neskladja, ki jih je v starem zakonu ugotovilo ustavno sodišče, in ureja področje zaposlovanja verskih uslužbencev (to ni dovoljeno), način registracije verske skupnosti in njihovo financiranje.
Količina denarja ostaja enaka ...
Financiranje verskih skupnosti je po predlogu novele zakona urejeno na dva načina. Z donacijami in proračunskimi sredstvi. Količina teh se ne spreminja (okoli 2,4 milijona evrov), lahko pa se spremeni način "rezanja pogače" posameznim verskim skupnostim.
... koliko komu, pa bodo odločili davkoplačevalci
Sredstva naj bi se namreč delila glede na število tistih, ki so v izračunih za plačilo dohodnine izrazili namero, da del sredstev (0,5 odstotka ali manj) namenijo verski skupnosti po svoji izbiri. Pri tem je znesek omejen na največ 12 evrov na posamezno donacijo. Davčni zavezanec, ki se odloči sredstva donirati več verskim skupnostim, se v izračunu ne upošteva.
Prehodno obdobje - čas za nagovor vernikov
Novela zakona predvideva triletno prehodno obdobje, ki bi verskim skupnostim dalo dovolj časa, da nagovorijo vernike in jih pozovejo k donaciji dohodnine. Po izračunih Julije Kočar za TV Slovenija bi največ izgubila Katoliška cerkev, ki bi ji glede na lanske podatke Dursa pripadlo skoraj milijon evrov manj, medtem ko bi pridobili Islamska skupnost in Slovenska pravoslavna cerkev. Namesto sedmih bi bilo do sredstev upravičenih 28 verskih skupnosti.
Kako bodo proračunska sredstva porazdelile, se odločijo verske skupnosti same, porabiti pa jih morajo za izvajanje verskih dejavnosti. To pomeni, da jih lahko uporabijo tudi za plačevanje prispevkov, plač ali drugih stroškov verskih uslužbencev, stroškov, povezanih z nepremičninami, namenjenimi izpovedovanju verske pripadnosti in izvajanju duhovne oskrbe. Država namreč ne sme neposredno plačevati prispevkov verskim uslužbencem, kar se je v nekaterih primerih dogajalo in kar je za neskladno označilo ustavno sodišče.
Država je lani financirala sedem verskih skupnosti: Katoliško cerkev, Islamsko skupnost, Evangeličansko cerkev, Srbsko pravoslavno cerkev, Binkoštno cerkev, Krščansko adventistično cerkev in Slovensko muslimansko skupnost. Podlaga razrezu denarne pogače je bil popis prebivalstva iz leta 2002, v katerem so prebivalce spraševali tudi po veroizpovedi.
.
Po novem predlogu naj bi se število financirancev razširilo na 27 verskih skupnosti. Pri razrezu bi se oprli na delež donacij v okviru dohodnine, saj popis iz aprila 2011 po tem več ne sprašuje, tisti iz leta 2002 pa je sporen tudi zato, ker anketiranci niso bili seznanjeni s takšnim namenom uporabe podatkov.
Vir podatkov: TV Dnevnik
Novo še: registracija, (ne)zaposlovanje in dopust ob verskem prazniku
Zakon ureja tudi registracijo verskih skupnosti (ustanovi jo lahko 10 polnoletnih oseb, ne več 100, kot to velja v zdaj še veljavnem zakonu), registracijo pa razširja tudi na svetovnonazorske skupnosti, ki imajo tako enake pravice kot verske skupnosti. Zakon odpravlja plačilo države za duhovno oskrbo v smislu zaposlovanja verskih specialistov, saj država skladno z odločbo ustavnega sodišča tega ne sme početi. Novost je tudi možnost koriščenja letnega dopusta v času verskih praznikov posamezne veroizpovedi, ki ni že državni praznik, za kar se ima delavec pravico dogovoriti s svojim delodajalcem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje