Kot se je v sporočilu za javnost odzval slovenski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, Katoliška cerkev pri tem ne bo sodelovala, saj "bi javnost udeležbo predstavnikov Katoliške cerkve na posvetu lahko razumela kot podporo pripravi nove zakonodaje, obenem pa tudi kot strinjanje s stališči, da je veljavni zakon o verski svobodi nezadosten".

V sredo, 24. 11,. bo namreč urad za verske skupnosti, ki ga vodi Aleš Gulič, organiziral posvet o novem zakonu o verski svobodi, udeležile naj bi se ga verske skupnosti in predložile svoje predloge in spremembe.

V Cerkvi menijo, da je obstoječi zakon zadostuje potrebam in da sploh ni razlogov za pripravo nove zakonodaje. Že 9. novembra so v sklopu Sveta krščanskih cerkva (ki obsega Katoliško, Evangeličansko in Srbsko pravoslavno cerkev) skupaj z Islamsko skupnostjo zavzeli skupno stališče, da "izhodišča in napoved nove zakonodaje o verskih in svetovnonazorskih skupnostih razumemo kot instrumentalizacijo vere in Cerkve v politične namene, zato na omenjenem posvetu kot tudi v drugih javnih razpravah na to temo ne nameravamo sodelovati".

"Za lase privlečeni očitki"
Gulič opozarja, da ne gre za nov zakon - ta namreč še ni pripravljen -, ampak teze, o katerih poteka javna razprava. Pred pisanjem teh so se z verskimi skupnostmi pogovarjali o odločbah ustavnega sodišča, zdaj pa naj bi bili na vrsti konkretni predlogi in pripombe. Teze so izrazito neideološke, je dejal Gulič in dodal, da gre bolj za registracijski zakon, medtem ko bi bile vse dejavnosti, vezane na versko svobodo, v novem zakonu ohranjene in celo razširjenje. "Ti očitki so čisto za lase privlečeni," je Gulič komentiral pripombe o obuditvi nasprotij na relaciji Cerkev - država.