prav tako pa ne bo ostal tak, kot je, je na javnem posvetu verskih skupnostih napovedal Gulič. Nagibajo se k temu, da bi popravili obstoječi zakon.

Direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič je uvodoma poudaril, da je bilo obdobje javne razprave precej živahno, vendar pa je bilo treba precejšen del pripomb zavrniti, kot razlog je navedel nezaupanje oz. predsodke. Zavrnil je še očitke o politični motivaciji, saj po njegovih besedah razprava poteka v času, ki je najdaljši mogoči čas do katerih koli volitev. Dejal je še, da se bo konkretna razprava, zaradi bližajočih se praznikov, ki jih večina verskih skupnosti praznuje, začela po novem letu.

Urad po javni razpravi zadovoljen
V uradu so z javno razpravo zadovoljni, predvsem zato, ker ni zašla na politično področje, tudi politične stranke se vanjo niso vključile. Sicer pa tehničnih pripomb ni bilo, statusne so se nanašale predvsem na "nizek prag" verskih skupnosti, simbolne pa v povezavi "s svetostjo, ki bi jo morala država varovati". Kot najbolj nerazumljeno se je pokazalo področje financiranja, ki je tudi v razpravi izzvalo največ vprašanj, saj naj bi se izvedlo na podlagi podatkov o namenitvi dela dohodnine posameznikov, s čimer pa se v nekaterih skupnostih ne strinjajo.

"Držali se bomo človekovih pravic, Ustave RS in razsodbe ustavnega sodišča in nihče ne bo dobil manj, kot dobi danes. Bomo pa vse tisto, kar se je pojavilo v tem mesecu in pol razprave in kar se bo še pojavilo, glede na to, da smo danes še eno anketo dali verskim skupnostim, upoštevali. Predvsem hočemo urediti zadeve, zato da bodo lahko delovale," je pojasnil Gulič.

Nekatere največje verske skupnosti proti novemu zakonu
Spremembam sicer nasprotujejo predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve, ki se posveta tudi niso udeležili. Kot so napovedali v Katoliški cerkvi, jih ne bo zato, ker bi lahko javnost njihovo udeležbo razumela kot podporo pripravi novega zakona. Podpore novemu zakonu ne izkazujejo niti v Islamski skupnosti v Sloveniji, vendar se je njihov tajnik Nevzet Porić posveta udeležil, saj meni, da je prav, da je debata na to temo, vendar "bomo počakali, kaj bo urad naredil in takrat tudi reagirali". Novemu zakonu nasprotujejo tudi v Budistični kongregaciji Dharmaling in Slovenski muslimanski skupnosti.

Do sprememb zaradi odločbe ustavnega sodišča
Kot je dejal Gulič, se je potreba po spremembi pokazala "zaradi odločbe ustavnega sodišča, zaradi zapolnitve vrzeli v zvezi z registracijo in zaradi sprememb parametrov, ki določajo financiranje, saj popis prebivalstva, ki je načrtovan v naslednjem letu, ne bo vključeval osebnih okoliščin in je treba zadeve nekako urediti."

Odločba ustavnega sodišča je namreč razveljavila določbe zdajšnjega zakona glede pogojev za registracijo verske skupnosti ter zaposlovanja duhovnikov v zaporih in bolnišnicah. Urad za verske skupnosti je tudi zato predstavil svoje teze za nov zakon o verskih in svetovnonazorskih skupnostih. V njih so tudi predlagali spremembo pravnoorganizacijske oblike verskih skupnosti in načina financiranja verske dejavnosti.