"Po eni strani me to niti ni presenetilo, glede na to, da so že do zdaj na vseh posvetih menjavali sogovornike in da so, še preden so bile teze zunaj, povedali, da so proti," je o odločitvi slovenske Katoliške cerkve dejal direktor Urada za verske skupnosti Gulič. Ta je še poudaril, da ga odločitev vseeno čudi, "glede na to, da večkrat slišimo od Slovenske škofovske konference, da je vedno pripravljena na dialog, da je za pogovor, za sodelovanje".

Direktor Urada za verske skupnosti je pri tem še dejal, da ne ve, ali je to posledica nezaupanja ali pa gre za kakšno drugo stvar. Opomnil je, da gre pri posvetu večinoma za popolnoma administrativno-tehnične stvari oz. teme, ki jih je odprlo ustavno sodišče, in da niso odpirali nobenih ideoloških ne političnih tem. Do zdaj se je podobnih posvetov udeleževalo okoli 20 predstavnikov verskih skupnosti.

V ponedeljek je, kot je znano, nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres sporočil, da pri posvetu, ki bo v sredo, ne bodo sodelovali, saj "bi javnost udeležbo predstavnikov Katoliške cerkve na posvetu lahko razumela kot podporo pripravi nove zakonodaje, obenem pa tudi kot strinjanje s stališči, da je veljavni zakon o verski svobodi nezadosten".

Preveč nasprotovanj, zato novega zakona verjetno ne bo
Na vprašanje, kaj meni o tem, da nobena izmed večjih verskih skupnosti ne podpira sprememb obstoječega oz. predloga novega zakona, Gulič odgovarja: "Mi smo do zdaj govorili samo o spremembah - te pa sežejo od minimuma, da se nič ne spremeni in da bosta 8. 6. ukinjena dva člena (seveda o tem, kaj bo po tem, nihče nič ne razmišlja), do skrajnega, da bi pisali nov zakon." Gulič zato še pravi: "Očitno je nasprotovanje novemu zakonu tolikšno, da se bomo najverjetneje odločili za spremembo obstoječega."

Večje skupnosti skupaj proti novemu zakonu
Znano je, da slovenska Katoliška cerkev meni, da obstoječi zakon zadostuje potrebam in da sploh ni razlogov za pripravo nove zakonodaje. Že 9. novembra so v sklopu Sveta krščanskih cerkva (ki obsega Katoliško, Evangeličansko in Srbsko pravoslavno cerkev) skupaj z Islamsko skupnostjo zavzeli skupno stališče.

Tedaj so zapisali, da "izhodišča in napoved nove zakonodaje o verskih in svetovnonazorskih skupnostih razumemo kot instrumentalizacijo vere in Cerkve v politične namene, zato na omenjenem posvetu kot tudi v drugih javnih razpravah na to temo ne nameravamo sodelovati".