V celotnem letu 2020 je bilo vloženih 3548 prošenj, v letu 2021 5301 prošnja, v letu 2022 pa 6787 prošenj, je ministrstvo za notranje zadeve odgovorilo na poslansko vprašanje poslanke SDS-a Anje Bah Žibert.

V prvem trimesečju 2023 po številu vloženih prošenj prevladujejo državljani Maroka, sledijo državljani Alžirije, Indije, Kube. V prvih treh mesecih leta 2020 so prevladali državljani Maroka, Afganistana, Alžirije in Pakistana. Na začetku leta 2021 so prevladali državljani Afganistana, Pakistana, Turčije in Egipta. Leta 2022 pa je bilo v prvem trimesečju največ državljanov Afganistana, Turčije, Irana in Pakistana.

V celotnem letu 2020 so največ prošenj za mednarodno zaščito vložili državljani Maroka, Afganistana, Pakistana, Alžirije. V letu 2021 so občutno največ prošenj za mednarodno zaščito vložili državljani Afganistana, sledili so državljani Pakistana, Irana in Turčije. V letu 2022 so največ prošenj vložili državljani Afganistana, Indije, Bangladeša in Kube.

V letih 2020–2022 je bilo medtem v državah članicah Evropske unije skupno vloženih 1.835.590 prošenj za mednarodno zaščito. Podatki kažejo, da med prvih pet držav, kjer je bilo vloženih največ prvih prošenj za mednarodno zaščito, spadajo Nemčija s 468.430 oziroma 25,52 odstotka vseh prvih prošenj za mednarodno zaščito v danem obdobju, Francija s 323.020 (17,6 odstotka), Španija z 264.580 (14,41 odstotka), Avstrija s 157.580 (8,58 odstotka) ter Italija s 143.720 prošnjami (7,83 odstotka).

Največ prvih prošenj za mednarodno zaščito so podali državljani Sirije, in sicer 294.470 oziroma 16,03 odstotka vseh prvih prošenj za mednarodno zaščito. Sledijo jim državljani Afganistana z 242.350 prošnjami (13,2 odstotka), Venezuele 97.759 (5,32 odstotka), Kolumbije 84.615 (4,61 odstotka) in Turčije 83.940 (4,57 odstotka).