Na okrogli mizi z naslovom "Varčevalni ukrepi in rebalans proračuna v luči boljše konkurenčnosti države" v organizaciji Zbora za republiko so sodelovali: finančni minister Janez Šušteršič, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, nemški veleposlanik Werner Burkart, psiholog Hubert Požarnik ter generalni sekretar Policijskega sindikata Slovenije Borut Jakopin.
Na Zboru so pojasnili, da so "z vsemi napori vabili" tudi predstavnika SVIZA-a Branimirja Štruklja, da bi osvetlil sindikalno stran slike in napoved stavke, a brez uspeha.
Šušteršič: Evropa nas ocenjuje tukaj in zdaj
Finančni minister je v uvodu pojasnil, zakaj so "nekoliko boleči ukrepi" nujni v hitri izvedbi. Slovenija je izgubila kredibilnost v mednarodni skupnosti, da je sposobna vzdrževati lastne finance in odplačevati svoj dolg, obljubila pa je, da bo do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj zmanjšala pod tri odstotke kosmatega domačega proizvoda (BDP-ja). Šušteršič je prejel zapuščino v višini 6,4 odstotka primanjkljaja in mora do 11. maja Evropski komisiji predstaviti realne in izvedljive ukrepe za izpolnitev obljube. "Zato takšna hitrost in zato takšna vsebina ukrepov. Komisija ne bo čakala do prihodnjega leta, ampak bo oceno podala 11. maja," je pojasnil.
Šušteršič: Dogovor s sindikati zelo pomemben
Prepričan je, da je z vsebinskega vidika vlada predlagala "prave stvari", ki bi lahko vzdržale na morebitnem referendumu. Vlada se po njegovih besedah na vse načine trudi, da bi bil dogovor sklenjen tudi s sindikalno stranjo (delodajalci so ukrepe na Ekonomsko-socialnem svetu že podprli). "Vsak dan se pogovarjamo s sindikati, dajemo predloge in smo naredili že dva koraka stran od tega, kar smo izvorno predlagali. Sindikati so šele zdaj začeli razmišljati, da bi naredili kakšen korak," je izjavil. Evropska komisija bo namreč zelo pozorna tudi na to, ali so ukrepi usklajeni in ali lahko posledično padejo na morebitnem referendumu.

"Rezi v materialne stroške, šele potem pravice"
Znova je pojasnil, da je se je vlada ostro lotila rezov v materialne stroške, kar pa po medijih ni tako slišano. Z enim samim ukrepom pri prerazporeditvi prostorov ministrstev bo prišlo do šest milijonov evrov prihrankov, povsem drugače in z že merljivimi efekti so se lotili sistema javnega naročanja. To pa vseeno ni bilo dovolj za dosego ciljnega reza v primanjkljaj, zato so se morali lotiti tudi rezov v javnem sektorju. Pri teh rezih pa so po Šušteršičevih besedah pri ukrepih, ki zadevajo, denimo, družinsko politiko in otroške dodatke, "za katere gre trenutno zelo veliko denarja", zelo pazili, da so iz njih izključili najšibkejše - da najrevnejši na tem področju ne bodo deležni rezov.

Začetek rezov v občine
Dodal je še, da se je vlada že lotila prvega ukrepa pri reševanju vprašanja občin - znižanja poplačnine - in da bo ukrepe na tem področju še nadaljevala. Le majhen delež od 212 občin se je namreč sposoben samostojno financirati. Na vprašanje iz občinstva, kaj bo vlada storila glede razširjenih pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, pa je predstavil predlog vladnega ukrepa: "Predlagali bomo 20-odstotno znižanje tistih pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih - če te presegajo povprečno pokojnino."
"Nemčija že deset let izvaja reforme"
Nemčija je v zadnjih mesecih postala nekakšen svetovni fenomen, saj jo je več najvplivnejših svetovnih finančnih publikacij izpostavilo kot zgled, kako urediti gospodarstvo - tudi za ZDA. Nemški veleposlanik Werner Burkart je pojasnil vzrok takega stanja najprej z opozorilom, da "tudi v Nemčiji ni vse zlato" in naj Slovenija ne avtomatsko prevaja nemške reforme zase. Posebej je še opozoril, da ne želi komentirati konkretnih ukrepov Slovenije.

Nemčija korenite reforme izvaja najmanj 10 let
Opozoril je tudi, da se vse začne z zmanjšanjem proračunske luknje, nadaljuje pa se s spodbudami gospodarstvu. Nemčija je v dobrem stanju zato, ker je nekdanji kancler Schroeder že leta 2000 pripravil reformno agendo, zato je ta država v desetih letih sprejela številne reforme: najprej je zmanjšala nadomestila za brezposelnost, uvedla bolj fleksibilno zaposlovanje z večjim deležem začasnega dela, hkrati pa ostro pritisnila na delo na črno. Ena najbolj problematičnih je bila po veleposlanikovih besedah pokojninska reforma leta 2007, ki je upokojitveno starost zvišala s 65 na 67 let v razponu 18 let.
"Nemški sindikati so se zelo zadrževali"
"Zdaj pred temi reformami stoji Slovenija," je dejal Burkart. "Da je Nemčija danes konkurenčna, so omogočili tudi sindikati, ki so se zelo zadrževali," je izjavil. Pri tem je Nemčija po Evropi žela tudi veliko kritike, saj so se plače tudi v času konjunkture zelo malo povečevale.
Pojasnil je tudi za nekatere nenavadno zvišanje plač v javnem sektorju za 6,6 odstotka, o katerem se trenutno pogaja nemška vlada. Zvišanje je po njegovih besedah plod kar 20-letnega odpovedovanja zaposlenih, saj so imeli ves ta čas plače ali zamrznjene ali pa so se usklajevale po stopnji, nižji od inflacije.
M. Turk o vprašljivi podpori stavki
Moderator pogovora, politični analitik Boštjan M. Turk, pa je izrazil začudenje nad podatkom, ki so ga stavke željni sindikati sporočili v javnost: da je podpora stavki v javnem sektorju 95-odstotna. Po njegovih besedah namreč na filozofski fakulteti krožijo sindikalna sporočila po elektronski pošti, da je podpora stavki premajhna. Izpostavil je tudi pozive študentskega gibanja Mi smo univerza, naj se zaposleni na univerzi pridružijo podpisovanju podpore stavki - ker je ta trenutno premajhna, da bi stavko lahko izvedli. Zato je za Turka zelo vprašljivo, kje v javnem sektorju je domnevna 95-odstotna podpora.
Antauer o jasni gospodinjski logiki
Delodajalske barve je branil Antauer z besedami: Nekaj manj od 400.000 nas je še ostalo v zasebnem gospodarskem sektorju, ki polni javno vrečo. "Luknja postaja vse večja," je izjavil, reši pa se jo lahko samo po osnovni gospodinjski logiki. Pozval je k čimprejšnji sanaciji javnih financ, saj tu Slovenija "že dolgo zamuja, postaja kontaminirana in vanjo več ni zaupanja".

Po njegovih besedah se država v tem trenutku ne sme spraševati, kdo je kriv za nastalo stanje, temveč ga je treba najprej sanirati. Pri tem se je obregnil ob sindikate in "pravice, ki jih vlečemo že iz nekega drugega režima". Antauer kot delodajalec sicer razume sindikate in njihovo osnovno dejavnost, vendar jih opozarja, da ta "barka ne bo več šla dolgo naprej".

Po drugi strani pa je ministra in vlado opozoril, da samo rezi v porabo ne bodo dovolj, nujna bo podpora pri zagonu gospodarstva. Pri tem je izpostavil zmanjšanje administrativnih bremen, več spodbud za investicije, podporo izvozu in dejavnejšo gospodarsko diplomacijo. "Slovenija ni velik igralec na globalnem trgu in samo čakati na božjo mamo in poslance ne gre," je sklenil.
"Vladni ukrepi gredo rahlo predaleč"
Borut Jakopin iz Sindikata policistov Slovenije je izrazil strinjanje s potrebnim varčevanjem, ne pa z načinom, ki ga vlada trenutno izvaja. "Vladni ukrepi gredo rahlo predaleč," je dejal. Poudaril je, da bi morale biti plače zadnje v vrsti za reze, in nemškega veleposlanika opomnil, da se je tudi slovenski javni sektor v zadnjih letih marsičemu odpovedal - tudi izplačilu plačnih nesorazmerij. Tako je sindikalist Janez Posedi že pred leti predlagal isto, kar predlaga zdajšnja vlada: progresivno zmanjševanje plač z manjšanjem razlik med plačnimi razredi.

Zatrdil je, da so sindikati pri pogajanjih dejavni in ne le da predloge podajajo, temveč jih podajajo že leta in leta. Spomnil je, da se je prejšnja vlada precej opekla, ker teh predlogov ni želela poslušati. Zato si Jakopin v prihodnjih, odločujočih tednih od vlade želi predvsem večjo aktivnost pri obravnavi sindikalnih predlogov za varčevanje tako na odhodkovni strani (rezi v občine) kot na prihodkovni (reorganizacija carine).

Glede bolj fleksibilnega trga dela je dejal, da bodo vedno obstajali sektorji, kamor fleksibilnost ne sme. "Razen če nočemo "part-time" policistov," je sklenil.
"Slovenci smo rahlo mazohistični"
Hubert Požarnik je vladne ukrepe in dejavnost sindikatov osvetlil iz psihološkega zornega kota. Prepričan je, da Slovenija ni tako revna država, kot jo marsikdo doživlja, in da smo Slovenci nagnjeni k "rahlemu mazohizmu". Po njegovem mnenju pri nas vlada nagnjenost k posploševanju in samopodcenjevanju, predvsem pa da Slovencem izjemno manjka pobude in samoodgovornosti. Če gre kaj narobe, bo povprečen Slovenec namesto vprašanja, kaj lahko stori za izboljšavo, postavil vprašanje, kaj lahko postori država, je dejal Požarnik.

Po drugi strani pa je vlado opozoril na dve stvari - najprej da ne sme človeka obravnavati kot izključno gospodarskega bitja v številkah. Njegovo drugo opozorilo pa je letelo na vladno predstavljanje varčevalnih ukrepov, ki da je daleč premalo psihološko premišljeno in taktično. "Vlada na tak način tvega velik konflikt," je sklenil.