Izidi vzporednih volitev kažejo, da je podaljšanje dopusta zavrnilo 67 odstotkov volivcev.

Pobudo za referendum je dalo sindikalno združenje Travail.Suisse, ki meni, da tretjina švicarskih delavcev na delovnem mestu trpi zaradi stresa. Dodatna dva tedna dopusta naj bi prispevala k boljšemu počutju.

"Več dopusta = manj služb"
Podaljšanju dopusta so nasprotovali vlada in delodajalci, ki so pred referendumom sprožili ostro kampanjo in med drugim poudarjali, da bi lahko podaljšanje dopusta občutno dvignilo že zdaj visoke stroške dela, škodilo konkurenčnosti in predvsem povečalo brezposelnost.

Delodajalci so ocenjevali, da bi daljši dopusti mala in srednje velika podjetja lahko letno stali šest milijard frankov (4,98 milijarde evrov). Pred daljšimi dopusti so zadnje tedne volivce na ulicah, postajah in letališčih svarili plakati z napisi "Več dopusta = manj služb".

Neki televizijski oglas pa je prikazoval samega pacienta v operacijski dvorani, na aparatu za narkozo pa je na listu papirja pisalo: "Pomanjkanje osebja zaradi novega zakona o letnem dopustu." Sindikati so odvrnili, da so delodajalci zgolj širili strah.

Napovedan referendum o minimalni urni postavki
Švicarjem se v prihodnosti obeta glasovanje o minimalni urni postavki. Sindikati so namreč v petek pristojnim predali podpise 111.000 volivcev v podporo predlogu o uvedbi minimalne urne postavke 22 frankov (18,25 evra). Razpis referenduma o tem vprašanju bi zaradi vrste postopkov lahko sledil šele čez dve leti.

Omejitev števila počitniških domovanj?
Švicarski volivci so odločali tudi o vrsti drugih vprašanj. Na ravni vse države so tako glasovali o tem, ali naj se število počitniških domovanj v določeni skupnosti omeji na 20 odstotkov. Izidi še niso znani.

Pobudo za ta referendum je sprožila hči švicarskega okoljevarstvenika Franza Webra. Vera Weber je poudarjala, da je treba tovrstno gradnjo, ki se je v zadnjih letih polno razcvetela predvsem v smučarskih letoviščih, ustaviti, češ da ogroža okolje, tamkajšnje prebivalstvo pa je priča dvigu cen.

Posebne garaže za prostitutke?
V Zürichu so volivci odločali o gradnji posebnih garaž, v katerih bi svoje usluge ponujale prostitutke. Pobudniki menijo, da bi prodajalke ljubezni tako umaknili iz stanovanjskih sosesk. Tovrstne garaže bi bile pod nadzorom oblasti, prostitutke bi imele na voljo ginekološko službo, pristojni pa bi tudi lažje obračunali z nasilnimi strankami.

Referendum o dovoljenju za proteste
V Ženevi, kjer domujeta Svet Združenih narodov za človekove pravice in Mednarodni odbor Rdečega križa, pa so volivci odločali, ali lahko oblasti vsakega, ki bi brez dovoljenja pripravil proteste, kaznujejo z do 100.000 frankov (83.000 evrov).