Glede Slovenskega sodniškega društva poudarjam, da gre za nepolitično, prostovoljno in nepridobitno organizacijo.
V drugem delu pogovora s predsednico Slovenskega sodniškega društva Janjo Roblek tako lahko med drugim izveste še več o razlogih za sodniško stavko, preberete pa si lahko tudi, zakaj postopki na slovenskih sodiščih potekajo tako zelo dolgo in od kod po njenih besedah prihajajo očitki o politizaciji sodstva.
Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je prepričan, da stavka ne bi bila v skladu s sodniško etiko. Kako mu (in njegovim somišljenikom) odgovarjate?
Sodniki smo si predpisali visoka etična merila. Vendar pa, če so bili vsi naši argumenti doslej spregledani in nanje nismo dobili odgovora, stavka pomeni tisto zadnje sredstvo, s katerim sodniki lahko opozorimo na aroganco drugih dveh vej oblasti.
Ali za vaš boj sploh obstaja kakšna alternativa stavki? 200 sodnikov je na primer sprožilo postopke pritožb na odločbe o plačah, ki lahko končajo na ustavnem sodišču. Ali ta poteza po vašem ne bo obrodila sadov?
Stavka je zunanji izraz nezadovoljstva nad aroganco in nedostopnostjo drugih dveh vej oblasti in na to, da nista izpolnili odločbe ustavnega sodišča.
Kolikor mi je poznano, je kar 900, in ne le 200, sodnikov vložilo pritožbe zoper odločbe o plačah in vse te lahko končajo na ustavnem sodišču. Še predtem pa se bodo znašle na upravnem sodišču in pozneje na vrhovnem sodišču RS, vzporedno pa lahko pričakujemo tudi vsak mesec približno toliko tožb na delovno sodišče. To bo pomenilo hude obremenitve sodišč z zahtevki sodnikov, namesto da bi se ukvarjali z doslej prejetimi zadevami in čim prej rešili sodne zaostanke (odprava sodnih zaostankov je namreč državni in tudi vladni projekt). Sodniki bomo pravno pot nedvomno nadaljevali, vendar je pot do ustavnega sodišča dolga. Mislim pa, da se vlada ne zaveda, da s takšnim odnosom do sodstva kot tretje veje oblasti ne dela škode le sodstvu, ampak tudi in predvsem pravni državi.
Včasih za laika nerazumno dolgi postopki na sodiščih ne govorijo v prid vaši zahtevi po dvigu plač. Kaj lahko poveste v zagovor?
V številnih odločbah Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je jasno določeno, da je za takšno stanje, torej za nerazumno dolge postopke, na sodiščih kriva država, ki ni zagotovila ustreznih razmer, da bi stranke v postopkih prišle do pravice v razumnem roku. To pomeni, da ni zagotovila ne prostorskih ne kadrovskih in tudi ne materialnih možnosti (tudi plač ne), ki bi predstavljale osnovo za normalno delovanje sodstva.
Zakaj odmevni primeri, kakršni so Orion, lastninjenje zavarovalnice Triglav, Zbiljski gaj ipd., v Sloveniji pogosto trajajo leta in leta ali celo ostanejo brez epiloga?
Vzrok je v nezagotovitvi ustreznih pogojev, med katere sodi tudi zakonodaja, za kar pa sta odgovorni izvršna veja oblasti kot predlagateljica zakonov in zakonodajna oblast, ki jih sprejema. Prav nedoločeni postopki in spreminjajoče se materialno pravo so vzrok za dolgo trajanje zlasti obsežnejših in bolj zapletenih postopkov.
V zadnjem času je veliko tudi govora o politizaciji sodstva. Pojavljajo se pomisleki o vlogi Aleša Zalarja, ki je pred kratkim prevzel funkcijo vodje odbora za pravosodje pri LDS-u, še vedno se tudi ni popolnoma polegel prah, ki ga je dvignila skupina vrhovnih sodnikov, ki so na zadnjih lokalnih volitvah podprli Franceta Arharja.
V predvolilnem času prav vsak dogodek lahko dobi prizvok politizacije.
Glede Slovenskega sodniškega društva poudarjam, da gre za nepolitično, prostovoljno in nepridobitno organizacijo.
Sicer pa je sodstvo kot veja oblasti pri drugih dveh vejah oblasti vedno nepriljubljena, saj jima pomeni neke vrste nadzor in kontrolo. V zreli demokraciji pa je ena izmed glavnih značilnosti prav močno in spoštovano sodstvo.
M. N.
Glede Slovenskega sodniškega društva poudarjam, da gre za nepolitično, prostovoljno in nepridobitno organizacijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje