Podjetje SeneCura se je na razpis prijavilo z lokacijami v Rušah, Šentjerneju in Mislinji, kjer bi zagotovili 450 mest. Družba DEOS pa bo predvidoma na dveh lokacijah zagotovila 262 postelj. Strokovna komisija je za podelitev koncesij priporočila 11 domov.

Najvišjo oceno je pridobil Dom upravljanje, družba za investicije, upravljanje in vzdrževanje objektov, ki je kupila dom za starejše v Vrtojbi. Na voljo bo 150 mest za starejše, izhaja iz poročila strokovne komisije, ki je objavljeno na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Sledi družba DEOS, ki se je na razpis prijavila s ponudbami za dom v Gornjem Gradu in Kopru. Gornji Grad je komisija uvrstila na drugo mesto, dom v Kopru pa na deveto. Dom v Gornjem Gradu sicer koncesijo že ima, zagotovili pa naj bi 48 dodatnih postelj. Na Primorskem je družba odkupila območje ob Badaševici, kjer naj bi bilo na voljo 214 mest za starejše.
Zavod Karitas je na razpis poslal dve ponudbi, komisija pa je za podelitev koncesije priporočila dom v Veliki Polani. V ponudbi so napovedali dodatnih 16 mest.

Tri ponudbe je poslalo podjetje SeneCura. Komisija je ponudbe za domove v Rušah, Šentjerneju in Mislinji uvrstila na četrto, peto in šesto mesto. V domovih napovedujejo po 150 mest za starejše, skupaj gre za 450 postelj. Avstrijsko podjetje SeneCura namreč v Sloveniji gradi več novih domov za starejše.

Komisija pa je predlagala tudi dva domova podjetja Comett domovi, in sicer v Šenčurju in v Kranjski Gori. V Šenčurju bo podjetje predvidoma starejšim zagotovilo 157 prostih mest, v Kranjski Gori, kjer podjetje že upravlja Dom Viharnik, pa 30 ležišč.

Na zadnji mesti sta se uvrstili družbi Dom Lipa - družba za socialnovarstvene dejavnosti in SPIK ING. Prvi je na razpis prijavil ponudbo za 70 namestitev za starejše v domu v Štorah, drugi pa 150 postelj v domu v Hajdini.

18 popolnih ponudb

Na razpis je prispelo 21 ponudb, med njimi so bile tri ponudbe nepopolne. Preostale ponudbe je pregledala strokovna komisija, ki je za 15 ponudb izdala pozitivno mnenje, za dva programa je izdala mnenje s pridržkom, en program pa je ocenila negativno.

Pri točkovanju ponudb je komisija upoštevala lokacijo ponudnika, njeno dostopnost in umeščenost v prostor, pokritost potreb po institucionalnem varstvu v upravni enoti ponudnika, ceno storitve, pravnomočnost gradbenega dovoljenja in kakovost programa storitev. Pri tem so imeli prednost ponudniki, ki ponujajo izvajanje storitev po sodobnih zasnovah dela, omogočajo prebivanje v manjših enotah, zagotavljajo enoposteljne sobe in so urejeni tako, da preprečujejo širjenje okužb. Preverjali pa so tudi, ali ponudnik ponuja varovane oddelke po zakonu o duševnem zdravju ter storitve za stanovalce z demenco in sorodnimi stanji.

"Zagotovili smo oz. bomo že 1280 novih mest v DSO-jih. Javni razpis za koncesije je bil končan pretekli teden. Prišlo je 21 ponudb, 18 je popolnih. Javno mrežo domov bomo razširili ne samo s 1100 novimi mesti, temveč tudi z naložbami iz proračunskih sredstev. 30 milijonov je v proračunu že zagotovljenih za gradnjo novih domov za starejše. V letu 2017 je bilo v proračunu za gradnjo domov namenjenih nič evrov, v letu 2018 in 2019 pa skupaj le 3 milijone," je na vladni novinarski konferenci povedal minister za delo Janez Cigler Kralj.

Normalizacija razmer v domovih za starejše

Minister Cigler Kralj je predstavil podatek, da so v DSO-jih v zadnjem tednu zaznali le 23 okužb. Še 5. februarja je bilo 213 aktivno okuženih stanovalcev, 15. decembra lani pa kar 2233. Spodbudni trendi so tudi v varstveno-delovnih centrih (VDC) in zavodih za usposabljanje. Aktivno okuženih je 27 uporabnikov in 19 zaposlenih.

"Pomembna je povezava med cepljenjem in upadom števila okužb med stanovalci DSO-jev in tam zaposlenimi. Usmeritev stroke za tiste, ki so preboleli covid-19, je, da se cepijo šest mesecev po potrjeni okužbi. Enako velja za tiste, ki so zboleli po prvem prejetem odmerku," je poudaril minister.

Ob sproščanju ukrepov pa se spodbuja tudi normalizacija življenja v DSO-jih. Temu se prilagajajo izhodi in obiski ob doslednem izvajanju priporočil ministrstva za zdravje. Ob tem pa potekajo tudi novi sprejemi v domove. Januarja je bilo izvedenih 787 novih sprejemov v DSO-je. Za sprejem je prostih 745 mest.

Cigler Kralj je poudaril, da tudi logistika v zvezi s cepljenjem poteka brez večjih težav. V februarju se bodo predvidoma lahko cepili vsi, ki so pozneje izrazili interes za cepljenje, in stanovalci, ki so na novo prišli v dom. Za cepljenje pa se odločajo tudi novi zaposleni.

"Ocenjujemo, da bo po prejemu drugega odmerka skupaj z vsemi, ki so že preboleli covid-19, zaščitenih že približno 70 odstotkov zaposlenih. 4310 zaposlenih v domovih za starejše je v drugem valu prebolelo covid-19, z obema odmerkoma se je cepilo 2062, 1221 zaposlenih pa je bilo cepljenih s prvim odmerkom," je povedal. Nespremenjeni pa ostajajo nekateri preventivni ukrepi, v DSO-jih se nadaljujejo redna testiranja zaposlenih in stanovalcev s hitrimi testi.

Poziv k spodbujanju obiskov

K normalizaciji bivanja v domovih so sicer pozvali tudi v Srebrni niti – Združenju za dostojno starost. Predsednica Biserka Marolt Meden se je v pismu zavzela za neomejene stike stanovalcev s sorodniki.

"Treba jim je omogočiti normalno gibanje znotraj in v okolici doma ter obiske, ne glede na pogostnost in uro. Cone v domovih naj ne omejujejo potrebnih, pričakovanih in plačanih dejavnosti v domu," je zapisala.

Meni, da je sproščanje obiskov po presoji posameznega doma neustrezno. Ocenila je, da je časovno omejevanje obiskov pri stanovalcih, ki so okužbo preboleli in prebivajo v enoposteljni sobi, neutemeljeno. Spomnila je, da nekateri starejši, kot so na primer tisti, ki imajo težave pri gibanju, demenco ali pa so slabovidni, potrebujejo več pomoči. Zato bi bilo obiske pri njih po njenem mnenju treba spodbujati.