Finančni minister je po podpisu izjave o usklajenosti plačnega zakona v sredo dejal, da gre za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Prehod na novo plačno lestvico bo postopen z začetkom 1. januarja 2025 in koncem tri leta pozneje 1. januarja 2028. Foto: Pixabay
Finančni minister je po podpisu izjave o usklajenosti plačnega zakona v sredo dejal, da gre za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Prehod na novo plačno lestvico bo postopen z začetkom 1. januarja 2025 in koncem tri leta pozneje 1. januarja 2028. Foto: Pixabay

Pogajalci so v okviru reforme plač v javnem sektorju tokrat dali prednost zvišanju osnovnih plač. "Toda generalno gledano, so seveda plače v javnem sektorju tudi po teh uskladitvah po mojem mnenju prenizke, da bi javni sektor lahko dajal tisto kakovost, ki jo davkoplačevalci pričakujemo," je za Radio Slovenija dejal profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Marko Jaklič. A zgolj več denarja za plače ne bo rešilo javnega sistema. "Mnogi odhajajo ne zaradi plač, ampak zaradi odnosov, zaradi delovnih razmer in še česa," opozarja Jaklič.

Trditi, da je dosežek to, da nihče od javnih uslužbencev ne bo več pod minimalno plačo, ni na mestu – to je nekaj, kar bi moralo biti samo po sebi umevno, meni profesorica Valentina Franca s Fakultete za upravo. Ob tem je izrazila precejšen dvom do predvidenega avtomatizma. "Torej da nekdo napreduje samodejno na dve leti. To je bolj neka nagrada za lojalnost in morda tudi kot korektiv nižjih izhodiščnih plač. Ne more pa to biti nekaj, kar bo vodilo h kakovostnemu delu, kar bi bil morda lahko začetek neke resnejše reform," je dejala.

Sorodna novica Podpis izjave o usklajenosti plačnega zakona. Kako bo potekal dvig plač v javnem sektorju?

Vlada je v predlog novega plačnega zakona za javni sektor vključila tudi določilo, ki funkcionarjem plače zvišuje šele v naslednjem mandatu državnega zbora. Primerjave sicer kažejo, da je Slovenija glede plač funkcionarjev na repu lestvice. Hrvaška po Jakličevih besedah, na primer, dosega okoli 60 odstotkov slovenskega BDP-ja, predsednik hrvaške vlade pa ima tudi po zadnjih spremembah še vedno od 40 do 50 odstotkov višjo plačo od slovenskega premierja.

Da se morajo plače funkcionarjev zvišati, meni tudi Valentina Franca. "Čeprav se nam zdi, da imajo v primerjavi z nižjimi plačilnimi razredi visoke plače, ampak je tudi odgovornost velika," je dejala. Boljše plače bi omogočile prihod novih kadrov, ki bi si želeli prevzeti odgovornejša mesta, na račun višjih plač v politiki pa bi se zmanjšala korupcijska tveganja. "To pa ne pomeni, da če bomo imeli višje plače politikov, da bomo imeli tudi boljše politike," je poudaril Jaklič. Sogovornika sicer menita, da je tokratni dogovor dokaz uspešnega socialnega dialoga.