Akcijski načrt opredeljuje postopek obravnave vlog za pridobitev statusa repatriirane osebe, način izdaje odločb, organizacijo nastanitvenih zmogljivosti že pred prihodom repatriiranih oseb, načrt prevoza iz Venezuele v Slovenijo in do mesta nastanitve, način podeljevanja pravic, ukrepe za uspešno integracijo repatriiranih oseb v slovensko družbo ter ureditev osebnih statusov posameznikom po preteku 15-mesečnega obdobja statusa repatriirane osebe.

Sorodna novica Daljši starševski dopust za starše dvojčkov, višje najnižje nadomestilo

Za 15 mesecev repatriacije 70 ljudi slabih 1,2 milijona

Dokončne ocene finančnih posledic ni, vlada pa predvideva, da naj bi do leta 2021 za to namenila slabih 1,2 milijona evrov. Finančna ocena temelji na predpostavki, da bo repatriacija potrebna za do 70 ljudi in da bo šlo za 15-mesečno obdobje, v katerem bodo imeli status repatriirane osebe, je po seji vlade pojasnila državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec. Ob tem je izrazila veselje, da je končan "pionirski projekt", katerega priprava je bila "izredno zahtevna in kompleksna". Pri pripravi akcijskega načrta je sicer sodelovalo sedem resorjev.

22 od omenjenih 53 prosilcev že v celoti izpolnjuje pogoje za status repatriirane osebe, osem vlog potrebuje manjše, druge pa večje dopolnitve. Dodala je, da za prošnjo za pridobitev statusa repatriirane osebe ni pogoj slovensko državljanstvo, je pa pogoj slovenski izvor.

Po sprejetju akcijskega načrta bo urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu takoj začel izdajati odločbe, vendar pa prihod repatriiranih iz Venezuele v Slovenijo ni odvisen samo od slovenske strani, ampak tudi od njih samih, kako hitro si bodo recimo uredili vse potrebno za odhod, je še pojasnila državna sekretarka.

Slovenija ima po njenih besedah že pripravljen seznam približno 30 nastanitvenih zmogljivosti, v glavnem pri zasebnikih. Kot primer je Belčeva navedla, da ima družina, ki šteje 16 ljudi, že urejeno namestitev pri svojih sorodnikih. Kje bodo repatriirane nastanili v Sloveniji, podrobneje ni želela razkriti, je pa dejala, da je pri namestitvah zajeta skoraj cela Slovenija, in kot primer navedla Dolenjsko, Postojno in Gorenjsko.

Repatriirane bodo namestili v kraje, od koder izvirajo, in tja, kjer so službe

Na vprašanje, kako bo potekala integracija v slovensko družbo, je Belčeva odgovorila, da bodo repatriirane namestili v kraje, kjer je večja možnost za zaposlitev, in kraje, od koder izhajajo njihovi predniki, kar bo zagotovo pospešilo integracijo v slovensko družbo. Tiste, ki ne znajo slovenskega jezika, bodo takoj vpisali v tečaj slovenščine. Večina naj bi bila sicer delovno aktivnih, tudi z deficitarnimi poklici. Nekatere podjetja so tako nekaterim že ponudila možnost zaposlitve, je še dejala državna sekretarka in opozorila, da z zaposlitvijo preneha status repatriirane osebe.

Kaj bo po 15 mesecih s tistimi, ki se sami ne bodo znašli, bo po njenih besedah odvisno od njihovega statusa; gre tako za tiste, ki imajo slovensko državljanstvo, in s tem pravice, ki izhajajo iz slovenskih zakonov, tiste, ki so slovenskega rodu brez slovenskega državljanstva in si bodo po 15 mesecih lahko uredili status Slovenca brez slovenskega državljanstva v skladu z zakonom o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj meja, tretja kategorija pa so tisti, ki niso slovenskega rodu, kot so recimo zakonci, in si bodo morali po 15 mesecih urediti status v skladu z zakonom o tujcih.