Pisci danes predstavljenega besedila "Vizija 20+20 - Prispevek razmišljanju prihodnosti Slovenije", Žiga Turk, Drago Jančar, Rado Pezdir, Matej Avbelj, Mihela Hladin, Andrej Rahten, Miro Germ in Andrej Nabergoj, poudarjajo, da je njihova vizija Slovenija priložnosti, utemeljena na evropskih vrednotah in zvesta svoji kulturi. Slovenija, kjer bodo država, javni sektor, podjetniki in ljudje vsak opravili svojo nalogo. Slovenija, ki bo podjetniška in kreativna oaza sredi Evrope.

Kot pravijo, s pričujočim dokumentom ne želijo prispevati samo k razpravam o prihodnosti države, ampak predvsem k temu, da od besed preidemo k dejanjem. Ugotavljajo, da smo v zadnjih dvajsetih letih naredili veliko, a marsikaj bolj na papirju kot v resnici.

"Naša prihodnost bo težja"
A prihodnost bo po napovedih piscev vizije težja, ker imamo še dolgove iz preteklih dvajsetih let. Pravna država ne deluje. Na mnogih segmentih gospodarstva ni delujočih trgov, npr. za delovno silo, nepremičnine, kapital, tvegani kapital. Del javnega sektorja nima konkurence na trgu, drugi del pa je zunaj vpliva političnega trga. To je posledica tranzicije, ki ni bila samo prehod iz enega v drug sistem, ampak razmeroma uspel poskus transformacije politične v ekonomsko moč ter slabega delovanja političnega in ekonomskega trga, pojasnjujejo.

Slovenija je od preloma konec osemdesetih opravila nekaj zgodovinskih nalog. Vzpostavila je lastno državo, formalno uvedla demokratičen političen sistem in socialno tržno gospodarstvo, se vključila v mednarodne organizacije in v evroatlantske povezave, ugotavljajo avtorji vizije, a opozarjajo, da mora Slovenija končati zgodovino, da bi se lahko v celoti posvetila prihodnosti. "Ta prihaja s hitrimi koraki. Samo od nas je odvisno, ali bomo na njenem čelu," dodajajo.

Glede sedanje gospodarske krize avtorji vizije opozarjajo, da gospodarska kriza ni svetovna, ampak kriza Zahoda in deloma Japonske, gospodarstev, ki so izčrpala neki model razvoja, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni. Končuje se obdobje zgodovine, ko je Zahod prevladoval na znanstvenem, tehnološkem, gospodarskem, vojaškem in posledično političnem področju in ki se je začelo pred okrog 500 leti, so prepričai. V naslednjih 20 letih EU ne bo več prvo, ampak šele tretje gospodarstvo na svetu.

Avtorji vizije: Ne kriza kapitalizma, ampak gradualizma
Z gospodarsko krizo se je v Sloveniji začela kriza slovenskega tranzicijskega sistema. "Aktualna kriza pri nas ni kriza kapitalizma, tudi ni kriza zrele, bogate industrijske družbe, ampak je kriza gradualizma, oziroma v samem jedru problema, kriza interesnih skupin, ki ne morejo več pobirati rent pod patronatom politike. Njihov talec pa so posredno skoraj vsi državljani. To gospodarskim elitam omogoča, da za svoje cilje lahko na ulice pošljejo ljudi s popolnoma nasprotnega premoženjskega pola," so avtorji tudi zapisali v Vizijo 20+20.

Zato po njihovi oceni Slovenija zaradi krize ne potrebuje redefinicije kapitalizma niti močnejšega državnega intervencionizma, še manj potrebuje podjetja nacionalnega ali strateškega pomena, ki naj bi ščitila slovenstvo. Slovenija potrebuje odločne strukturne reforme in makroekonomski okvir, ki bodo omogočili večjo konkurenčnost gospodarstva in razvoj zdravega podjetništva, poudarjajo.

Kaj storiti zaradi staranja prebivalstva?
Avtorji prispevka skrbi tudi staranje prebivalstva, saj napovedi za našo državo kažejo, da bo do leta 2060 vsak tretji prebivalec starejši od 65 let, skoraj 15 odstotkov ljudi pa bo starejših od 80 let. Prav tako je že zdaj razkorak med delovno aktivnimi in upokojenci vse večji, neustrezno odzivanje na ta problem pa lahko čez nekaj let vodi v situacijo, ko bo razmerje med aktivnimi in upokojenimi znašalo 1:1. Zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema je mogoče le z zagotavljanjem večjega števila aktivnega prebivalstva, ugotavljajo.

Kaj pa pravna država? Pisci vizije so prepričani, da v Sloveniji pravna država ne deluje. Temeljni problem slovenske pravne države je v velikem prepadu, ki zeva med normativnim okvirom in njegovo realizacijo tistih, ki so k temu poklicani, so prepričani.

Za prevzem skandinavskega modela
Prav tako so prepričani, da so potrebne tudi spremembe v gospodarskem sistemu. Zagovarjajo postopen prevzem modernega skandinavskega ekonomsko socialnega modela. Zanj je, tako avtorji vizije, značilna visoka svoboda udeležencev na trgu, neovirana podjetnost in majhen vpliv države na poslovne odločitve podjetij, prav tako ni mešanja socialnih in ekonomskih politik.

Država naj se umakne iz gospodarstva, prav tako se naj odpove političnim investicijam v infrastrukturne projekte, kot so nekatere ceste in železnice, ocenjujejo avtorji, ki predlagajo, naj se razgradijo vsi karteli v državi. Med prvimi naj se razgradita lekarniški in notarski.

Najprej je treba ustvariti, potem deliti
Kot menijo pisci dokumenta, se konkurenčnost in socialna politika med seboj ne izključujeta, ampak podpirata, česar nam doslej v Sloveniji še ni uspelo v celoti razumeti. "Vse dosedanje vlade so se pustile speljati v začarani krog razprav, kjer je namišljena trditev, da ukrepi, ki omogočajo povečanje konkurenčnosti, pomenijo začetek razkroja socialne države, postala razlog za ohranjanje statusa quo."

Po prepričanju avtorjev vizije je najprej potrebno ustvariti, šele nato je mogoče deliti. Gospodarstvo, ki edino zagotavlja, da socialna država sploh lahko deluje, se mora osvoboditi bremen, ki ga v globalni konkurenčni tekmi že v izhodišču postavljajo v neenakopraven položaj, pojasnjujejo in dodajajo, da je socialna država zrela za prenovo.

Kakšni so nasveti na področju trga dela? Trg dela, kot pravijo avtorji Vizije 20+20, deloma ne obstaja, v enem delu pa je brutalen. "Slovenski trg dela zaznamuje predvsem visoka stopnja zaščite zaposlenih, ki ne sledi stopnji socialne varnosti v primeru izgube zaposlitve. Zapleteni postopki in visoki stroški, povezani z odpuščanjem, delodajalce odvračajo od novega zaposlovanja, delojemalcem pa oži izbiro delovnih mest."

Namesto kakovostnih zaposlitev za nedoločen čas se delodajalci vse večkrat odločajo za zaposlovanje za določen čas. Reforma trga dela mora omogočiti delodajalcem lažje zaposlovanje in tudi lažje odpuščanje, delojemalcem pa večjo ponudbo delovnih mest, še predlagajo avtorji vizije.