Največ prijav se je nanašalo na neizplačilo kriznega dodatka, enostransko odrejanje dopusta in odpovedi pogodb o zaposlitvi.

Prijave glede kriznega dodatka so se najpogosteje nanašale na nepravilno interpretacijo intervencijske zakonodaje, nevednost prijaviteljev glede dopustnega sorazmernega dela kriznega dodatka in zamik izplačila. "Ugotavljamo, da je krizni dodatek sicer večinoma bil izplačan, zato nepravilnosti za zdaj niso ugotovljene," so zapisali na inšpektoratu.

Pojasnili so še, da prijav glede čakanja na delo ni bilo veliko.

Lani je inšpektorat za delo opravil 14.118 inšpekcijskih pregledov, in sicer 8013 na področju delovnih razmerij, kjer imajo krepko rast prijav, 5891 na področju varnosti in zdravja pri delu ter 214 na področju socialnih zadev.

Inšpektorji so ugotovili 25.222 različnih kršitev, izdali 11.346 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 40 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Izrekli so za skupno 4,1 milijona evrov glob.