Od tega bo 16.643 mest za slovenske državljane in državljane članic EU-ja. Za Slovence brez slovenskega državljanstva bo na voljo 992 mest, za tujce iz držav, ki niso članice EU-ja, pa 2157 mest, so zapisali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Vpisna mesta za študijsko leto 2023/2024 razpisuje pet javnih visokošolskih zavodov, in sicer univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.

Vpisna mesta razpisuje tudi 16 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo. To so univerzi v Novi Gorici in Novem mestu, Nova univerza, Alma mater europaea – Evropski center Maribor, Arema – Visoka šola za logistiko in management Rogaška Slatina, Fakulteta za dizajn, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Fakulteta za varstvo okolja, Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec, Fakulteta za zdravstvene vede v Celju, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Gea College – Fakulteta za podjetništvo, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Visoka šola na Ptuju in Visoka šola za proizvodno inženirstvo v Celju.

Soglasje vlade

Vlada je dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2023/2024 31. januarja. Razpis za vpis je bil uvrščen na dnevni red seje vlade že 26. januarja, a so ga umaknili iz obravnave, so potrdili na pristojnem ministrstvu. Po poročanju medijev naj bi ga umaknil premier Robert Golob, saj naj bi bilo po njegovem mnenju v prvotnem predlogu razpisa premalo mest za radiologe in psihologe. Zdaj razpis povečuje število mest na teh dveh področjih.

Univerza v Ljubljani pa opozarja, da je letos spremenila pogoje za vpis na več študijskih programov glede na smer predhodne izobrazbe. Čeprav se zavedajo, da s tem posameznim dijakom s srednjih strokovnih šol zapirajo pot na določene smeri študija, jih je v to prisilila Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, ki je akreditacijo Univerze v Ljubljani pogojevala s spremembo vpisnih pogojev, so opozorili.

V celotnem postopku akreditacije ljubljanske univerze, ki se je izvajal v letih 2021 in 2022, je zdajšnje in prejšnje vodstvo univerze ves čas poudarjalo, da je takšno razumevanje 38. člena zakona o visokem šolstvu, ki govori o prehajanju med srednjo šolo in univerzitetnim študijem, neprimerno in diskriminatorno. Vendar je agencija vztrajala "pri svoji ozki in novi razlagi zakona", so kritični.

Interpretacija 38. člena zakona

Sprememba v interpretaciji 38. člena zakona se po pojasnilu univerze nanaša na prehod s srednjih strokovnih šol v univerzitetne študijske programe prve stopnje, pri katerem se pričakuje večje zagotavljanje vertikalne povezanosti med univerzitetnim študijem in srednješolsko izobrazbo kandidata. To pomeni, da se posamezni dijaki iz srednjih strokovnih šol ne bodo mogli vpisati na želen univerzitetni program, ker programa z vidika vsebine nista na istem oziroma povezanem področju, so poudarili na univerzi.

Zaradi številnih mednarodnih sporazumov, mednarodnih akreditacij in skupnih študijskih programov s tujimi univerzami ter ne nazadnje zaradi članstva v eni od najboljših evropskih univerzitetnih mrež EUTOPIA niso smeli tvegati, da bi jim agencija podelila le začasno akreditacijo, saj bi s tem ogrozili študij in delo svojih študentov, pedagogov in raziskovalcev v teh mednarodnih povezavah. "Da o škodi v domačem in mednarodnem ugledu sploh ne govorimo," so dodali.

Hkrati opozarjajo, da se bo zaradi nove interpretacije vpisnih pogojev letos prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da se bodo dijaki na javne univerze vpisovali pod različnimi vpisnimi pogoji zaradi različnih zahtev agencije do posameznih javnih univerz.

Univerza zato pristojno ministrstvo poziva k odpravi krivičnega stanja za posamezne dijake iz prihajajoče generacije, ki si izbirajo svojo študijsko pot, in k zagotovitvi enakopravnih pogojev za vpis na nacionalni ravni. Na univerzi že pripravljajo predlog, ki bi to področje urejal drugače, manj diskriminatorno.