DZ je v četrtek s 44 glasovi koalicijskih poslancev potrdil bistvene ugotovitve poročila preiskovalne komisije DZ-ja, ki preiskuje sume vpletanja politike v delo policije. Ta v nasprotju s Komisijo DZ-ja za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs), ki je aprila lani sklenila, da "ne more niti potrditi niti izključiti " domnevnega vpliva premierja na zamik datuma aretacije ruskih vohunov, Roberta Goloba v celoti razbremenjuje očitkov o vmešavanju v delo policije v povezavi z aretacijo, ki se je zgodila 5. decembra 2022. Poleg tega v četrtek potrjeno poročilo predvideva ukrepe zoper nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar.
Tema komisija očita, da sta na zaslišanju navajala neutemeljena in neresnična dejstva ter svoje osebne politične in karierne interese postavila pred osebne. Po mnenju komisije in tudi DZ-ja sta namreč lagala o tem, da je bil premier glede aretacije ruskih vohunov v stiku z direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joškom Kadivnikom, saj dokazov za to niso našli. S tem vmesnim poročilom se sicer niso strinjali vsi člani preiskovalne komisije. Poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi) je predsedniku komisije Alešu Rezarju (Svoboda) očitala, da kljub obljubam na zaslišanje ni povabil predsednika vlade Roberta Goloba.
Da bi preiskovalna komisija morala zaslišati premierja, je prepričan tudi Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede v Ljubljani. "Predsednik vlade je govoril o tem, da bo prinesel nasprotne dokaze. Ali se je to nanašalo na del, kjer gre za očitek o domnevnem vpletanju v aretacijo ruskih vohunov, ali gre za drugi del, kjer gre za očitek o domnevnem vplivanju na kadrovsko politiko, ni jasno. Ampak glede na to, da se oba očitka nanašata nanj, bi prav gotovo preiskovalna komisija morala slišati tudi njegovo plat," je dejal v pogovoru za MMC.
Med sklepi, ki so jih sprejeli v DZ-ju, je sicer tudi to, da naj komisija Lindava zaradi suma krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Pristojnemu organu pa je naložil sprožitev postopka varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov Tatjani Bobnar zaradi "utemeljenega dvoma v zanesljivost in lojalnost". Lindav je v odzivu na odločitev DZ-ja znova opozoril, da gre za "politično obračunavanje", oba s Tatjano Bobnar pa sta napovedala, da bosta za zaščito svojih pravic uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva.
Če bo ukrep sprejet, se Tatjana Bobnar v policijo ne bo mogla vrniti
"Težko bi rekel, da gre za obračun, ampak bolj za politično gesto, kjer se želi prikazati neresničnost navedb dveh oseb, ki sta opozorili na domnevno nepravilnost," dogajanje na komisiji in v DZ-ju opisuje strokovnjak za varnostna vprašanja Miroslav Žaberl. Ob tem se sicer pojavlja predvsem vprašanje, kako bi predlagani ukrep za Tatjano Bobnar, če bi bil tudi uveljavljen, vplival na nadaljnjo kariero nekdanje generalne direktorice policije in notranje ministrice. "Če bi dejansko sledil odvzem dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, potem zaposlitev v policiji ni mogoča," je bil jasen Žaberl.
Iz urada predsednice republike, kjer je Tatjana Bobnar trenutno svetovalka za človekovo varnost, so medtem za portal N1 sporočili, da ukrep na opravljanje te funkcije ne bi vplival. Poleg tega bi lahko kljub morebitnemu ukrepu Tatjana Bobnar znova postala ministrica. "Minister ima že po zakonu pravico, da dostopa do tajnih podatkov. Ukrep torej v tem primeru ne bi veljal," je pojasnil Žaberl. Zakon o tajnih podatkih namreč določa, da lahko do zaupnih podatkov v povezavi z opravljanjem svoje funkcije brez dovoljenja za dostop poleg predsednika republike, predsednika vlade, poslancev, sodnikov in nekaterih drugih funkcij dostopajo tudi ministri.
Golobov odvetnik: Poročilo kaže tudi na neverodostojnost drugih očitkov
Da sta Bobnar in Lindav napovedala uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev za zaščito svojih pravic in za ugotavljanje odgovornosti vpletenih, po Zdolškovih besedah ni presenečenje, saj jim česa drugega po njegovem mnenju ne preostane. "Ampak to po mojem mnenju ne bo izbrisalo tega, da je šlo za neresnične trditve v primeru, ko je bil državni interes zelo velik in ju niti to očitno ni ustavilo pri tem. Tako izhaja iz poročila," je dejal in dodal, da je verodostojnost obeh glede na ugotovitve komisije "absolutno padla".
"Javno razpravljanje o podrobnostih aretacije zbijajo kredibilnost Slovenije"
Medem ko komisija Lindavu očita razkrivanje tajnih podatkov na sicer za javnost zaprti seji, pa Lindav opozarja, da že samo poročilo komisije, ki je javno dostopno, razkriva več zaupnih podatkov, kot jih je kadar koli omenil sam. Bolj kot to medsebojno obmetavanje z očitki pa Žaberla skrbi že samo to, da se o aretaciji ruskih vohunov na takšen način razpravlja v javnosti.
"Sporno je že to, da je bila ta zadeva na takšen način izpostavljena, da je na tak način prišla v medije in javnost in da se zdaj pojavlja v medijih že toliko časa. To samo zbija kredibilnost Republiki Sloveniji, nikomur drugemu," je poudaril. Dodal je, da je vse skupaj še toliko bolj problematično, ker se v javnosti podrobno razpravlja o tem, kdo se je s kom dogovarjal, na kakšen način, kako je potekala aretacija in podobno.
"Tega se ne bi smelo nikoli oznaniti. Ko bi bila zadeva zaključena, bi se morala v javnost priti zgolj informacija, da se je aretacija zgodila. Kakršne koli morebitno sporne okoliščine pa bi se morale razčiščevati za zaprtimi vrati. Pri takih primerih, pa tudi za delovanje Sove in varnostnoobveščevalnih služb nasploh, velja, da moramo o tem čim manj slišati, da bo ta služba čim bolj učinkovita," je še poudaril Žaberl.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje