Gospodinjstvo se znajde v energetski revščini, ko si zaradi nizkih dohodkov ne more primerno ogrevati ali hladiti stanovanja in pokriti drugih potreb po energiji, ko so topla voda, razsvetljava ter napajanje elektronskih naprav. Člani energetsko revnih gospodinjstev so običajno ujeti v začaran krog nizkih dohodkov, slabe energetske učinkovitosti njihovih domovanj in posledično visokih stroškov z energijo.

V letu 2023 je bilo v Sloveniji energetsko revnih 62.000 gospodinjstev, kar predstavlja 7,2 odstotka vseh gospodinjstev, v njih je živelo okoli 109.000 ljudi, je razbrati iz Statističnega urada RS, ki je februarja letos objavil podatke za lani.

Energetska revščina prizadene najbolj ranljive skupine ljudi: brezposelne, upokojence in slabo plačane zaposlene. V kombinaciji socialne ranljivosti, pomanjkanja varnosti v bivanjskih razmerah ter starosti se običajno le še poglablja. Energetski revščini so tako še posebej izpostavljene starejše ženske, ki živijo same, in najemniki, ki nimajo neposrednega nadzora nad urejanjem svojega domovanja. Najemniki namreč pogosto nimajo možnosti vlagati v energetske izboljšave svojih domov. Težave imajo tudi stanovalci večstanovanjskih stavb, kjer so dogovori med stanovalci za energetsko prenovo kompleksni in dolgotrajni, veliko pa je odvisno tudi od motivacije upravnikov, navaja nevladna organizacija Focus.

Na Rdečem križu Slovenije se vsako leto ob začetku kurilne sezone srečujejo s povečanim številom prošenj, med katerimi so tudi prošnje za poplačilo stroškov za električno energijo, ogrevanje ter za nakup energentov za ogrevanje. Na leto namenijo več kot pol milijona evrov za enkratne pomoči, v katere sodijo tudi poplačila stanovanjskih stroškov oziroma stroškov za ogrevanje. "Žal so nam poznani primeri, ko energetsko revna gospodinjstva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev omejujejo porabo svoje energije za ogrevanje in živijo v prostorih, ki niso primerno topli. V zahtevnih situacijah so zlasti upokojenci z nizkimi pokojninami, stanje je še nekoliko bolj zahtevno, če gre za enočlanska gospodinjstva, enostarševske družine z enim ali več otroki ter družine z otroki, kjer je zaposlen zgolj eden od staršev," so zapisali na Rdečem križu.

Tudi Karitas gospodinjstvom, ki se spopadajo z energetsko revščino, pomaga s plačilom računov za elektriko, nakupom drv, olja ipd. Lani so 1200 gospodinjstvom za pomoč pri plačilu kurjave namenili 250 tisoč evrov. "Še vedno imamo največ prosilcev, ki kupujejo drva, sledijo položnice za ogrevanje in kurilno olje," pojasnjujejo. Prosilcem, ki se spopadajo s hudo revščino, pomagajo tudi s spremljanjem prek pogovorov in s praktičnimi nasveti. Upravičencem do denarne socialne pomoči pa pomagajo pri izpolnjevanju obrazcev za izredno socialno pomoč za plačilo oz. za nakup energentov.

Spopadanje z energetsko revščino

Energetska revščina se v Sloveniji sicer postopno zmanjšuje, od leta 2014 do lani se je zmanjšala za približno tretjino, navaja Surs. Kot priznavajo v Focusu, smo ena izmed držav, ki že izvaja ukrepe za njeno zmanjševanje. Osrednjo vlogo pri tem ima Eko sklad, ki energetsko revnim članom gospodinjstev omogoča dostop do sredstev za obnovo njihovih domovanj. Od decembra lani je bilo za zmanjšanje energetske revščine prek dveh javnih pozivov razpisanih kar 42,3 milijona evrov.

Trenutno je še vedno odprt javni poziv ZER 2024, na katerega se lahko prijavijo občani, ki so vsaj polovični lastniki stanovanjskih stavb oz. stanovanj, so materialno ogroženi in živijo v stavbah, ki so v zelo slabem stanju in potrebne energetske prenove. Gospodinjstvo lahko na razpisu prejme do 18.000 evrov za toplotno izolacijo strehe, fasade, vgradnjo energetsko učinkovitih oken, zamenjavo stare kurilne naprave z novo na lesno biomaso in podobno. Prek razpisa ZER 2024 naj bi Eko sklad med energetsko revna gospodinjstva razdelil skupno 19,8 milijonov evrov evropskih sredstev. Doslej se je na poziv, ki je bil objavljen julija letos, prijavilo 447 pomoči potrebnih gospodinjstev.

Prvi javni poziv za zmanjšanje energetske revščine je Eko sklad objavil decembra lani. Na voljo je bilo kar 22 milijonov evrov iz sklada za podnebne spremembe. V zelo kratkem času so prejeli 1445 vlog in poziv zaprli. "Vloge se zaradi dolgotrajnega postopka še obravnavajo, do danes je bilo izdanih 650 odločb o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude. Trenutno je v fazi podpisovanja oz. izvajanja več kot 600 pogodb. Do konca letošnjega leta bo predvidoma za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije izvajalcem izplačan milijon evrov," pojasnjujejo na Eko skladu.

Dolgotrajni postopki in težave pri iskanju izvajalcev

Od prijave do dejanske izvedbe energetske prenove stavbe lahko mine tudi leto ali več, pojasnjujejo na Eko skladu. Postopek dodelitve spodbude je dolgotrajen. Poleg vsebinske in formalne obravnave vloge je v postopek pridobivanja subvencije vključen tudi energetski svetovalec javne mreže ENSVET, ki ga Eko sklad napoti na ogled stavbe. Svetovalec ugotavlja, ali gospodinjstvo živi v energetsko neučinkovitih prostorih ali v neustreznih bivanjskih razmerah ter glede na stanje, v katerem je domovanje, določi vrstni red ukrepov od najnujnejših do manj nujnih. Ukrepi so nato po prednostnem vrstnem redu navedeni na odločbi o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude. Energetsko revno gospodinjstvo, ki izpolnjuje pogoje razpisa, nato podpiše pogodbo skupaj z izvajalcem del in Eko skladom. Pogodba se namreč sklene na podlagi predračuna izvajalca del, v njej pa so navedena izplačila nepovratnih finančnih sredstev Eko sklada za izvedbo posameznega ukrepa.

Na Eko skladu pričakujejo, da bodo počrpali vsa sredstva, ki so na voljo energetsko revnim gospodinjstvom, a priznavajo, da se spopadajo z določenimi težavami. Med njimi je tudi neodzivnost izvajalcev za pripravo predračunov za izvedbo ukrepov. "Gre za majhne vrednosti poslov, hkrati imajo nekateri izvajalci zadržke oz. so nezaupljivi pri sklepanju posla s socialno šibki občani," opažajo na Eko skladu. Dogaja se tudi, da izvajalci odstopajo od pogodb, sklenjenih z Eko skladom in upravičencem do subvencije. Včasih zamik obnove povzročijo vremenske razmere, ki niso ugodne za gradbena dela. Nekatera energetsko revna gospodinjstva pa imajo težave s pridobivanjem soglasij za kulturno varstveno zaščitene stavbe.

Marsikdo, ki je upravičen do sredstev, do njih ne pride

V nevladni organizaciji Focus, ki se že vrsto let posveča reševanju težave energetske revščine, javni poziv Eko sklada ocenjujejo kot ustrezen in ciljno usmerjen, a dodajajo, da je še veliko prostora za izboljšave. Največja težava je, da številne žrtve energetske revščine niso obveščene o subvencijah, ki so na voljo, ali pa se jim zdijo pretežko dostopne. "Konkretno to pomeni, da marsikdo, ki je upravičen, teh finančnih spodbud ne pozna ali pa ne zna pristopiti do njih, urediti administrativnih del in podobno," opozarjajo na Focusu.

Čeprav je obveščanje o možnostih dodelitve subvencij povezano s socialnim sistemom in s socialnimi transferji, številne ranljive skupine ostajajo izključene. Nekateri člani energetsko revnih gospodinjstev na primer ne izpolnjujejo pogojev za denarno socialno pomoč, a se kljub temu spopadajo z velikimi težavami pri energetski sanaciji svojih domov. "Morali bi bilo poiskati način, kako identificirati te ranljive skupine in kako jim lahko učinkovito pomagamo," menijo v Focusu. "Predvsem bi bilo treba okrepiti sodelovanje akterjev na lokalni ravni, kjer imajo organizacije, kot so centri za socialno delo, zdravstveni delavci, društva upokojencev in različne humanitarne organizacije, ključno vlogo, saj so v neposrednem stiku s tistimi, ki pomoč najbolj potrebujejo."

Pomembnejšo vlogo pri sofinanciranju in podpori projektov, namenjenih zmanjšanju energetske revščine, bi lahko odigrale tudi občine, menijo v Focusu in hkrati dodajajo, da na terenu občasno zaznavajo tudi določeno stopnjo nezaupanja v državne institucije, pa tudi nejevero glede prejemanja nepovratne finančne pomoči.