Novinarji brez meja so Slovenijo lani spomladi, kar se tiče medijske svobode, uvrstili na 37. mesto na svetu. To je bilo sicer tri mesta bolje, kot preteklo leto. Vendar Slovenija že vrsto let tava med 30. in 40. mestom. Novinarji brez meja so v kratkem opisu pritiskov na slovensko medijsko sceno navedli, da politiki pogosto tožijo novinarje in da sodišča na zaporno kazen obsojajo blogerje za žalitve. Hkrati pa so ponovno opozorili, da zakonodaja zelo široko določa pravico do popravka in odgovora, kar je bilo s popravki medijske zakonodaje še dodatno razširjeno leta 2006.

V zadnjem letu pa je v delo nekaterih medijev posegla sodna veja oblasti. S sodno odredbo je bila prepovedana objava prispevka v reviji Reporter Magazin o zakoncih Login, ki neuradno veljata za najbogatejša Slovenca.

Proti spletnemu medijskemu portalu Pod črto pa je zaradi objave člankov o sojenju nekdanjemu direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) državno pravobranilstvo v imenu Sove vložilo civilno tožbo zaradi domnevnega blatenja ugleda agencije. S pravnomočno začasno sodno odredbo je državno pravobranilstvo doseglo tudi umik štirih člankov.

DNS: Razplet bo ključen za sodno prakso
Društvo novinarjev ob zadnjih sodnih posredovanjih v delo nekaterih medijev poudarja, da bo razplet teh primerov ključen za sodno prakso in razumevanje mej svobode izražanja v prihodnosti. Zaradi vprašanj, ali gre pri nedavno izrečenih začasnih odredbah le za napake sodišč, ki na višjih stopnjah ne bodo potrjene, ali za neko novo normo, so organizirali tudi okroglo mizo, na kateri sta sodelovala novinarja, vpletena v omenjene primere sodnih odredb, ter odvetnika Emil Zakonjšek, ki je v svoji odvetniški karieri večkrat na sodiščih zastopal novinarje in medije, ter Rok Čeferin, ki med drugim na FDV-ju predava predmet novinarstvo, etika in profesionalnost.

Odgovorni urednik revije Reporter Silvester Šurla je povedal, da so želeli v reviji Reporter Magazin, ki je bila namenjena uspešnim slovenskim zgodbam, objaviti zgodbo o zakoncih Login. Tik preden je revija prišla na prodajne police, so dobili začasno sodno odredbo o prepovedi pisanja o zakoncih Login, čeprav sodnica zgodbe, ki je bila po besedah Šurle pozitivna, sploh ni prebrala, je pojasnil Šurla.

Zadeva s sodno odredbo se vleče že dva meseca, saj so tako odvetnik Loginovih kot revija Reporter vlagali ugovore in odgovore na odredbo, po kateri revija Reporter ne sme objaviti prejšnjih priimkov zakoncev Login, kraja šolanja ipd. … Sicer je zagrožena drastična denarna kazen med 100.000 in milijonom evrov. Razplet pa bo najbrž jasen šele po odločitvi višjega sodišča.

Navzkrižje med svobodo govora in zasebnostjo
Rok Čeferin je pojasnil, da gre v pravnem smislu za navzkrižje med dvema osnovnima človekovima pravicama, med svobodo govora in pravico do zasebnosti. Meje med njima pa po njegovih besedah ne določa noben pravni predpis. Evropska konvencija o človekovih pravicah navaja, da je svobodo izražanja mogoče omejiti le, če je to nujno v demokratični družbi. "To je zelo nedoločen pojem. V praksi so nastala nekatera merila, na podlagi katerih se odloča, kdaj je šel novinar predaleč v svojem prispevku in kdaj je ostal v dovoljenem okviru," je dejal.

Ti dve bistveni merili sta, kot pravi, ali gre za nejavno ali javno osebo ter ali je šlo za poročanje v javnem interesu. "V konkretnem primeru sta Loginova javni osebi," meni Čeferin in dodaja, da sta pač zakonca Login, kot najpremožnejša Slovenca pred tem odpirala vrata medijem in javnost ima pravico, da se zanima za javne osebe, razen, če bi prišlo do intenzivnega posega v pravico zasebnosti.

"Nerazumljivo je, da sodišče ni pustilo objaviti, kje sta odraščala Loginova in kje sta se šolala. Menim, da gre za zelo sporno sodno odločbo," je dejal in poudaril, da so začasne sodne odredbe o nadaljnjem poročanju o določenih osebah po navadi izdane šele na podlagi objavljenih člankov.

"Škandalozna odločba"
Emil Zakonjšek je menil, da gre v primeru Login za edinstven primer. Povedal je, da se je njegova pisarna večkrat ukvarjala s tovrstnimi sodnimi odredbami, vendar gre tu za "škandalozno odločbo". "Iz pravne prakse ne poznam primera, ko bi bila izdana sodna odredba zgolj zaradi namere, kaj bo objavil medij," je dejal.

Ali gre pri tovrstnih sodnih odredbah za neke vrste cenzuro, kot so jo poznali v nekdanjem SFRJ-ju, kjer je bil Zakonjšek kazenski sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani in tudi njegov predsednik? Zakonjšek meni, da v primeru Login ne gre za usoden napad na svobodo medijev in cenzuro, temveč zgolj za pravno nevzdržen primer oz. napačno sodno odločbo, ki bo rešena v naslednjem sodnem postopku,

Sodišče predalo tajne podatke novinarju
Še bolj nenavaden je primer portala Pod črto in tožbe tajne službe Sova zaradi izgube ugleda. Pod črto je objavil serijo štirih člankov o sojenju nekdanjemu direktorju Sove Iztoku Podbregarju. Dokumente o sodnem postopku oz. spis sodišča pa so, kot je pojasnil odgovorni urednik portala Pod črto Anže Voh Boštic, od okrožnega sodišča v Ljubljani pridobili na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ob tem je moral podpisati listino, da ne sme objaviti tajnih in osebnih podatkov.

"Kako lahko država novinarju izda neke dokumente, v katerih naj bi bili tajni podatki," se je spraševal Voh Boštic. Po objavi članki je sledila sodna odredba za umik člankov. Po pritožbi portala Pod črto je bila odredba umaknjena in članki z domnevno tajnimi podatki so bili objavljeni še tri mesece, dokler višje sodišče ni izdalo pravnomočne sodbe, da morajo biti umaknjeni s portala. Sledila je tožba Sove.

Dolgotrajni postopki
Voh Boštic je tako kot Šurla menil, da vsi postopki trajajo predolgo in da omejujejo delo medijev. "Če veš, da si kriv, si najbrž želiš, da zadeva zastara. Če misliš, da si nedolžen, si želiš, da se hitro reši," je poudaril urednik portala Pod črto.

Rok Čeferin je menil, da je morda v omenjenem primeru sodnik predal mediju sodbo, nato pa spoznal, da je naredil napako, ki so jo popravili s sodno odredbo. "Nerazumljivo je, da so mediju dali tajne podatke, saj je izdaja tajnih podatkov kaznivo dejanje," pa je opozoril Emil Zakrajšek in dodal, da so sodišča v teh primerih precej zmedena.

Kot primer je navedel sojenje nekdanjemu slovenskemu premierju Antonu Ropu, ki so mu očitali izdajo tajnih podatkov, ker je novinarju Vladimirju Vodušku dejal, da naj bi se pred volitvami leta 2004, ko je bil sam predsednik vlade, Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da o teh dogovorih obstajajo prisluhi.

Zakonjšek je povedal, da je pred v sodni dvorani prisotnimi novinarji tožilka prebrala sodni spis, v katerem naj bi bili tudi tajni podatki. Nato pa se je zaradi tega sodnica odločila, da bo sojenje zaprla za javnost. V prvostopenjsko sodbo so mu zaradi tajnosti dovolili zgolj vpogled oz. je ni smel kopirati (lahko jo je le ročno prepisal). Poznejša oprostilna sodba višjega sodišča pa ni bila več tajna.