Univerze in študentske organizacije bodo zlasti bruckam in brucem pripravile kar nekaj dogodkov. Za bruce, pa tudi vse druge študente, univerza v Ljubljani popoldne pred svojo stavbo na Kongresnem trgu pripravlja t. i pozdrav brucem, na katerem bodo slavnostno odprli novo študijsko leto. Zvečer pa Študentska organizacija Univerze v Ljubljani na ploščadi ljubljanskega študentskega kampusa pripravlja koncert dobrodošlice, na katerem bo nastopila skupina Plavi orkestar.

Univerza v Mariboru za vse, ki v študijske klopi sedajo prvič, pripravlja t. i. bruc paket, s katerim jim bo zaželela dobrodošlico in ponudila osnovne informacije o študiju na univerzi. Podobno dobrodošlico pripravljata študentska organizacija Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem.

V Sloveniji število študentov terciarnega izobraževanja v zadnjih letih sicer upada, še vedno pa študira skoraj polovica mladih, starih od 19 do 24 let, kar nas uvršča med vodilne države EU-ja. Upada tudi število novincev, saj se jih je v študijskem letu 2015/16 vpisalo 15.300, kar je skoraj 5.000 manj kot pred petimi leti.

Rektorji zadovoljni s kakovostjo
Upoštevajoč, koliko denarja je namenjenega visokošolskemu študiju, pa je ta na slovenskih univerzah še vedno kakovosten, so po poročanju novinarke Radia Slovenija Nataše Lang zagotovili rektorji. Primerljive tuje univerze imajo tudi štirikrat več denarja na študenta; na primer graška tehniška univerza razpolaga letno z 11 do 12.000 evri na študenta, naša približno 3.500, a vse so na istem trgu, izpostavlja rektor univerze v Mariboru Igor Tičar. Pri tem poudarja, da so slovenske univerze med 25.000 univerzami na svetu na okoli 500. mestu, kar je zanj, glede na količino razpoložljivega denarja, izreden uspeh.

Rektorji zato od oblasti pričakujejo, da bo čim prej sprejela novelo zakona o visokem šolstvu, ki jim bo zagotovila stabilno financiranje, pa tudi dala več avtonomije pri spreminjanju študijskih programov. Prav tako si želijo izstopiti iz plačnega sistema za javni sektor.

Nujna je internacionalizacija našega visokošolskega prostora, soglašajo še rektorji, a ne zaradi upada domačih študentov, ampak zaradi vpetosti v mednarodni raziskovalni in visokošolski prostor; Rektorji zato med drugim zagovarjajo rahljanje pogojev za uporabo tujega jezika v študijskem procesu, vendar bo vladna koalicija po neuradnih informacijah umaknila iz novele zakona o visokem šolstvu določbo, ki bi omogočila več predavanj v tujem jeziku.