"Ne želimo, da postane voda privilegij bogatih. Ne želimo, da postane dostop do obal jezer in rek plačljiv. Zahtevamo, da bo voda pravica tudi vseh naslednjih generacij," je na novinarski konferenci ob začetku kampanje pred referendumom poudaril predsednik Eko kroga Uroš Macerl. Spomnil je, da se je v gibanju Za pitno vodo zbrala "res raznolika civilna družba, različne nevladne organizacije in različni ljudje".
Kot organizatorji referendumske kampanje se bodo prijavili različni deležniki v gibanju. Na vprašanje, koliko sredstev imajo na voljo za kampanjo, je Macerl odgovoril: "Mi smo revni, delamo z malim denarjem, ampak z energijo v srcu. Delali bomo na energijo ljudi." K sodelovanju v kampanji sicer vabijo vse ljudi, s pismom so se obrnili tudi na vse parlamentarne stranke.
Novela zakona o vodah je sporna in škodljiva, sprejeta je bila brez strokovne podpore, je dejal Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. "Nekatere ključne spremembe so bile narejene zadnji trenutek, o njih ni bilo javne razprave. Obale bodo po novem pozidane, obisk obale pa si bodo lahko privoščili le tisti, ki si bodo lahko privoščili nočitev v hotelu, kavo v lokalu ali vstopnino na plažo," je prepričan. Pozidava obale pomeni poškodovanje podzemnih voda, s tem pa tudi pitne vode, je dodal.
Alenka Kreč Bricelj iz organizacije Smetumet je dejala, da je njihova kampanja več sto prostovoljcev. V njej bodo delali "resnični ljudje, ki nimajo nobenih skritih agend, in resnične organizacije z dolgoletno integriteto". Prepričati dovolj ljudi, da na referendumu zavrnejo novelo, bo zahtevno, priznava, a verjame, da je mogoče. "Vsi, ki gredo v tujino, naj zaprosijo za glasovanje iz tujine, vsi, ki bodo dopustovali v Sloveniji, naj zaprosijo za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča. Vsi, ki bodo 11. julija doma, pa naj prosijo še pet svojih prijateljev, da gredo tudi oni na glasovanje, lahko tudi predčasno v tednu pred referendumom, v torek, sredo ali četrtek," je pozvala.
SD: Brez Vode ni svobode
Stranka SD v kampanjo pred referendumom o zakonu o vodah vstopa s sloganom Brez vode ni svobode. "Kar se v Sloveniji dogaja zadnje leto, je daleč od svobode. Ena od zelo pomembnih dobrin, ki ne sme biti ogrožena, je zagotovo čista pitna voda," je v izjavi ob začetku kampanje poudaril poslanec stranke Marko Koprivc. "Z novelo zakona, ki jo je sprejel DZ in jo podpira ta vlada, se dostop do čiste pitne vode ter do voda v Sloveniji omejuje," je poudaril Koprivc. V SD-ju so po njegovih besedah prepričani, da bodo volivci na referendumu 11. julija novelo zakona, ki je škodljiva in usmerjena v interese kapitala in lobistov, zavrnili.
"Mislim, da že diši po svobodi in bo ta kmalu prišla nazaj v Slovenijo. Prvi korak je 11. julija, ko bodo ljudje zrušili ta za Slovenijo škodljiv zakon," je poudaril. V kampanji bosta sodelovala tudi strankina Mladi forum in Zeleni forum. Kot je dejala Neva Grašič iz prvega, upajo na partnerski odnos z drugimi organizatorji kampanje, saj verjamejo, "da lahko v aktivni civilni družbi dosežemo progresivne družbene spremembe".
Mesec: Pod trditve ministra Vizjaka se ne podpiše noben okoljevarstvenik
"Vodo je treba ubraniti pred to vlado," zato se je kampanji pred referendumom o zakonu o vodah po besedah Luke Mesca pridružila tudi Levica. Kot je dejal koordinator stranke, želi vlada z novelo zakona omogočiti privatizacijo priobalnih zemljišč, kar je na žalost že realnost v nekaterih drugih državah. Po Meščevih opozorilih ljudje v nekaterih državah brez plačila nimajo dostopa do obal. V Levici jih zato ne preseneča, da so ravno v okoljih, kjer to najbolj občutijo ‒ na Bledu in v Bohinju ‒, zbrali največ podpisov pod zahtevo za referendum.
"Ne čudi nas, da je minister za okolje Andrej Vizjak edini iz tako rečeno okoljske sfere, ki trdi, da ta zakon bolj varuje pravico do vode, kot jo je varoval prejšnji. Pod to se ne podpiše noben resen okoljevarstvenik," je poudaril Mesec. V kampanji je treba po njegovih besedah opozoriti na manipulacije z ministrom Vizjakom na čelu. Da morajo bregovi voda ostati nepozidani, je poudaril tudi koordinator strokovne skupine za okolje pri Levici Luka Omladič. Zakon o vodah pa po njegovih besedah omogoča pozidavo teh bregov s tako imenovanimi objekti v javni rabi.
Bratušek: Namesto zaščite olajšano izkoriščanje pitne vode
Ob začetku kampanje pred referendumom o zakonu o vodah je k zavrnitvi novele na referendumu pozvala tudi stranka SAB. Predsednica stranke Alenka Bratušek je v izjavi za medije ocenila, da novela olajšuje izkoriščanje obrežij in s tem pitne vode. SAB bo v kampanji sodeloval kot organizator, je napovedala. "Voda je naše največje bogastvo, je vir življenja. V SAB-u smo bili prvopodpisani pod pobudo, da se pravica do vode zapiše v ustavo," je v izjavi v Ljubljani poudarila Bratuškova.
"Zakon o vodah, ki je bil sprejet, gre v napačno smer. Namesto zaščite gre v olajšano izkoriščanje obrežij in pitne vode," je poudarila Bratuškova. Ljudi zato v SAB-u pozivajo, da se referenduma udeležijo in da glasujejo "proti zakonu o vodi in proti tej vladi, ki je škodljiva za našo državo", je dodala.
Opozorila o tem, da je pravica do pitne vode ustavna pravica
"Zavedamo se, da so lahko posledice onesnaženja vodnih virov izjemno dolgoročne, zato nikakor ne razumemo vlade, ki je v primeru varovanja pitne vode zelo neprevidna, za zajezitev epidemije pa je brez oklevanja 'iz previdnosti' vse, razen redkih izjem, obsodila na hišni zapor z izhodom med 6. in 21. uro," pa je je poudaril predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič.
"Intenzivna pozidava vodnih in priobalnih zemljišč bi v prvi vrsti otežila ali celo onemogočila dostop do obale, gradnja takšnih objektov, sploh na območjih, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles, pa bo vplivala na kakovost podtalnice oziroma pitne vode, do katere imamo pravico zagotovljeno s 70.a členom ustave," je opozoril.
Kramer: Direkcija zagotavlja, da pri umeščanju objektov ni vpliva na pitno vodo
Direkcija RS za vode, ki presoja o umeščanju objektov na obalna in priobalna zemljišča, skrbi za to, da se v prostor ne umeščajo objekti, ki bi imeli kakršen koli vpliv na pitno vodo oz. na podtalnico, je dejal direktor direkcije Roman Kramer.
"Direkcija za vode, ki presoja o tem, je največji varuh pitne vode. Smo prvi poklicani za to, da se ne umešča objektov, ki bi imeli kakršen koli vpliv na vir pitne vode, torej na podtalnico," je v izjavi medijem ob začetku kampanje pred referendumom o noveli zakona o vodah dejal Kramer.
Po njegovih besedah je bil sicer namen novele zagotoviti dodatna sredstva za vzdrževanje vodotokov. Za redno vzdrževanje bi bilo po njegovih besedah na letni ravni potrebnih 25 milijonov evrov, iz integralnega proračuna pa se za to namenja od 12 do 13 milijonov evrov, tako da so "v zaostanku" za okoli 120 milijonov evrov, "kar se potem pozna že ob vsaki manjši vodni ujmi, ko vodotoki prestopajo bregove in povzročajo škodo".
"Poleg tega so se pojavile prošnje, da bi lahko določene objekte – pomole, pristanišča za ladjice ... – umeščali na obalnih in priobalnih zemljiščih, zato se je tudi spremenil 37. člen. Ta je praktično zožil nabor objektov. Prej si lahko zaprosil za zoženje priobalnega pasu za vse objekte, zdaj je to mogoče le še za enostavne objekte in objekte javne rabe," je dejal.
Pri tem je bistveno, je dodal, da zakon določa pogoje, in sicer se lahko objekti umestijo le na že obstoječa stavbna zemljišča, pri tem pa se med drugim ne sme z nobenim posegom vodnih virov poslabšati količinsko ali kakovostno. "To je bistveno. Ta točka zagotavlja, da se nikakor ne sme posegati na noben vir pitne vode," je poudaril.
Za zavrnitev novele potrebnih okoli 340 tisoč glasov volivcev
Zahtevo za referendum so 19. maja vložile nevladne organizacije, združene v gibanju Za pitno vodo. Referendumsko vprašanje, glede katerega se bodo volivci opredeljevali 11. julija, se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?" Na referendumu bo glas lahko oddalo 1.700.032 volilnih upravičencev, pri čemer jih ima 1.598.203 stalno prebivališče v Sloveniji, preostali so izseljenci, je sporočilo ministrstvo za notranje zadeve.
Novela bo na referendumu zavrnjena, če se bo za to izrekla večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na seznam volilnih upravičencev to pomeni okoli 340 tisoč volivcev.
Obe strani trdita, da želita zavarovati pitno vodo
Obe strani, torej predlagatelji referenduma in vlada kot avtorica zakona, pravita, da hočeta zavarovati pitno vodo. Glavna novost v zakonu in tudi jabolko spora, pa so spremenjeni pogoji gradnje na priobalnih zemljiščih. Kot je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina, na vladni strani med drugim zatrjujejo, da v tem pasu zdaj niti izjemoma ne bo mogoče postavljati industrijskih objektov, vse ostale gradnje pa bodo mogoče le ob upoštevanju številnih varovalk. Predlagatelji referenduma pa med drugim zatrjujejo, da je mogoče v priobalnih pasovih graditi tudi hotele ali trgovine in da naša kultura varovalk tudi zaradi pritiskov odločevalcev hitro popusti.
Koliko strank in organizacij bo sodelovalo v kampanji, bo sicer znano do torka. Organizatorji referendumske kampanje so v skladu z zakonom najpozneje 25 dni pred dnevom glasovanja namreč dolžni sporočiti podatke o organizatorju Državni volilni komisiji. Enak rok velja za odprtje posebnih transakcijskih računov, ki jih morajo odpreti organizatorji referendumske kampanje. Referendumska kampanja bo potekala do 9. julija, ko bo ob polnoči nastopil volilni molk.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje