Omenjena novela naj bi zagotovila varovanje otrokovih koristi v skladu z mednarodnimi dokumenti, ki govorijo o otroškem varstvu, vzgoji in preživljanju. Po novem o otrokovih stikih odloča sodišče, ne več centri za socialno delo. Sodišče odloča tudi o odvzemu ali omejtvi pravic do stikov, kadar je to v otrokovo korist, centri pa bodo kljub izgubi dela pristojnosti še vedno obdržali svojo svetovalno in strokovno vlogo.

V središču so otrokove koristi
Novela v središče postavlja predvsem otroka. Tako imetnik pravice do stikov niso več le starši, pač je imetnik pravice do stikov predvsem otrok, njegova konkretna korist pa je najvišje in odločilno merilo za vse odločitve o pravici stikov. Novost je tudi pravica do stikov med otrokom in osebami, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Sem sodijo predvsem otrokovi stari starši ter bratje in sestre, nekdanji rejniki ter prejšnji ali sedanji zakonec enega ali drugega od njegovih staršev.

Večja pristojnost sodišč
V zakonu je zapisana tudi pravica otroka, da v postopkih v zvezi z njim izrazi svoje mnenje, in sicer sam ali prek osebe, ki ji zaupa. V skladu s konvencijo o otrokovih pravicah sta za otrokovo vzgojo in razvoj enako odgovorna oba starša, tudi ko ne živita več skupaj. Roditeljsko pravico morata starša izvrševati sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Če pa se o tem ne bosta mogla sporazumeti, bo o vprašanju izvrševanja roditeljske pravice odločilo sodišče.