Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.

Kandidatura s podporo strank in poslancev
Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo politične stranke, mora biti predlog kandidature podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali z najmanj 3000 podpisi volilnih upravičencev.

Pod kandidaturo aktualnega predsednika Danila Türka, ki se poteguje za svoj drugi mandat, se je podpisalo nekaj več kot 13.000 volivcev. Milan Zver se na volitve podaja kot kandidat SDS-a in NSi-ja, kandidaturi pa je priložil podpise 30 poslank in poslancev. Borut Pahor je kandidat SD-ja, njegovo kandidaturo pa je s podpisi podprlo tudi 4456 volivcev.

Več posameznikom ni uspelo
Da se nameravajo podati v predsedniško tekmo, je sicer napovedalo več posameznikov in posameznic, vendar so nekateri že sporočili, da jim za nastop na volitvah ni uspelo pridobiti potrebne podpore. Od preostalih pa je le Miro Žitko sporočil, da mu je že skoraj uspelo zbrati potrebne podpise volivcev.

Dosedanji predsedniki države so se morali na volitvah spopasti s šestimi do osmimi tekmeci. Največ pretendentov za predsedniški stolček je bilo na predsedniških volitvah leta 2002, in sicer devet. Na prvih predsedniških volitvah leta 1992 je bilo kandidatov osem, prav tako tudi leta 1997. Sedem pa se jih je za predsedniški položaj potegovalo na zadnjih volitvah leta 2007.