Dejala je, da so na vladi sklepe usklajevali kar nekaj ur. "Na koncu smo jih sprejeli, torej je bil očitno zadovoljiv kompromis za vse strani." Vsak kompromis je rezultat prizadevanja, da se najde skupna pot, zato je potreben tudi kakšen korak nazaj, je povedala za časopis Delo.
"Bistveno je, da se je pokazalo, da vlada potrebuje lastniško politiko do bank, v katerih je solastnica. In tudi to, da je treba dopolniti zakonodajo, ki ureja ravnanje bank, če dobijo državna poroštva," poudarja Kresalova.
Pojasnila je, da je, še preden je nastal nesporazum glede NLB-ja, "več kot jasno povedala, da bi morale banke vse svoje kreditne sposobnosti usmeriti v razbijanje krča v gospodarstvu, da bi morale spodbujati razvojne priložnosti in da kreditiranja ne bi smele usmeriti v konsolidacijo lastništev, v menedžerske odkupe". "Če kdo razlaga moje ravnanje drugače, je to navadna politična manipulacija. Take trditve zavračam in so tudi nesramne, glede na to, kaj dosledno ves čas zastopam in govorim," poudarja Kresalova.
"Veselinoviča naj ocenjuje nadzorni svet"
Pravi, da je predsednik uprave NLB-ja Draško Veselinovič kandidiral na listi LDS-a, vendar sprašuje, ali je "to kaj nezakonitega ali nespodobnega" in ali je "zato kaj manj sposoben". Spomnila je še, da ga je za predsednika uprave imenoval nadzorni svet, "in to celo tisti, ki je bil imenovan v mandatu prejšnje vlade".
Po njenem mnenju je prav, da je po vseh napadih nanj ponudil odstop. "In prav je, da ga ocenjuje tisti, ki ga je imenoval, torej nadzorni svet. Če ima kdo pomisleke o tem nadzornem svetu, ga naj oceni še naslednji. Ampak ključno je, da o zakonitosti in skrbnosti ravnanja uprave odločajo pristojni nadzorni organi v banki," je med drugim poudarila.
B. R.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje