K sestanku, na katerem bi iskali rešitev za omenjeno problematiko, je pozval Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Ta skupaj z Amnesty International Slovenija in Ambasado Rog sporoča, da poročila številnih organizacij, odločbe tujih sodišč in tudi pričevanja samih prosilcev za azil kažejo, da se na Hrvaškem pri obravnavi prebežnikov dogajajo hude kršitve človekovih pravic, azilni postopki pa za večino ostajajo nedostopni.

Kot je na novinarski konferenci po sestanku pojasnil Miha Blažič iz Ambasade Rog, so ministrstvu predlagali, da se določi trimesečno obdobje, v katerem se ustavi vračanje prosilcev za azil na Hrvaško. V tem času naj neodvisna komisija dejansko preveri, ali so ti deležni ustrezne obravnave in ali se pojavljajo sistemske zlorabe. Za obravnavo ljudi, ki so v Sloveniji že dalj časa in jim še vedno grozi deportacija, pa naj Slovenija prevzame pristojnost, kot je tudi pravica vsake od članic Evropske unije. Tak predlog je Lukić sicer podal tudi v okviru delovne skupine za pripravo strategije na področju vključevanja tujcev.

Ministrstvo naj bi še čakalo na mednarodna poročila

Sorodna novica Zahteve po ustavitvi vračanja prosilcev za azil na Hrvaško

Po Blažičevih navedbah so jim predstavniki ministrstva pojasnili, da še čakajo na mednarodna poročila. Če bodo v različnih poročilih kredibilnih institucij ugotovljene kršitve v azilnih postopkih, se bo ministrstvo ustrezno odzvalo. Kot je dodal, so jim zagotovili tudi, da resno jemljejo njihova opozorila. "Zagotovila za ljudi, ki so tukaj, in za tiste, ki jim še grozi deportacija, pa nismo dobili. Upamo, da se bo v prihodnjih dneh našla politična volja, da pride tudi do tega," je dejal.

Taja Premk iz organizacije Amnesty International Slovenija je poudarila, da je čas, da se nehamo pogovarjati o številkah, statistiki in začnemo govoriti o življenjih ljudi, ki živijo v Sloveniji in so sem prišli zato, da bi poiskali varnost. Tudi to so po Lukićevih besedah danes poskušali predstaviti v pogovoru s predstavniki ministrstva: da ne govorijo o nekih administrativnih zadevah, ampak o ljudeh, ki so tukaj in čakajo na to, kaj se bo z njimi zgodilo.

Lahko se zgodi zelo nerodna situacija, da bo Slovenija čakala na še en dokument, ki bo na koncu potrdil, kaj se dogaja na Hrvaškem, vmes pa še naprej izvajala deportacijske postopke, je opozoril Lukić. Dodal je, da pa lahko že prosilci za azil, prisotni na današnji novinarski konferenci, povedo, kaj se dogaja. "Žogica je na strani države, na strani pravne države," pravi Lukić. Da jih na Hrvaškem čaka vrnitev v izvorne države, je dejal tudi Vlad iz Rusije, ki je opozoril, da prihajajo iz držav, kjer niso varni.

Blažič: Nekateri v strahu zapustijo državo

Po besedah Blažiča o konkretnih primerih tokrat niso govorili. Informacij, koliko ljudem trenutno grozi deportacija, nimajo. Znotraj njihovega članstva jih je okoli 40 ljudi, a odločbe dobivajo novi, nekateri pa nato v strahu zapustijo državo, je pojasnil.

Ob tem je opozoril, da smo v Sloveniji v fazi spreminjanja strategije o vključevanju tujcev in obstaja želja, da bi postali privlačnejši za tujo delovno silo. Ljudje, ki so tukaj, ker potrebujejo zaščito, pa v Sloveniji ne morejo ostati. "Govorimo o družinah, govorimo o otrocih, ki tukaj že hodijo v šolo, govorimo o ljudeh, ki tukaj že delajo, govorimo o ljudeh, ki prihajajo iz Rusije, o ljudeh, ki so pribežali iz Ukrajine, pa nimajo ukrajinskega državljanstva," je še izpostavil.

Na ministrstvu so že pred sestankom za STA pojasnili, da gre za delovni sestanek na strokovni ravni, sporočilo za javnost pa ni predvideno.