"V skladu s sporazumom s Hrvaško policija vrača samo tiste tujce, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito, med postopkom pa niso izrazili namena podati prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji," so zapisali v odzivu na MNZ-ju. Vsi tujci, ki izrazijo namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, pa so po njihovih navedbah takoj predani v nadaljnji postopek pristojnim organom in so prepeljani v azilni dom.

Očitki nevladnikov

Na današnji javni tribuni o deportacijah so sodelovali predstavniki Ambasade Rog, organizacije Amnesty International, hrvaškega Centra za mirovne študije in gibanja No Name Kitchen. Predstavnica organizacije Amnesty International Slovenija Metka Naglič je dejala, da na Hrvaškem prosilce za azil obravnavajo nasilno in jih po hitrem postopku vračajo v Bosno in Hercegovino.

Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je pred tribuno povedal, da notranje ministrstvo pozivajo k vsebinski obravnavi prošenj za mednarodno zaščito in prekinitvi prakse njihovega sistematičnega zavračanja. Postopki na ta način potekajo za vse prosilce, ne glede na njihovo državljanstvo, je navedel in dodal, da notranje ministrstvo trdi, da je lani na Hrvaško vrnilo le osem oseb, vendar da gre za primere, ko so policisti ljudi prijeli v azilnem domu in jih odpeljali do hrvaške meje. Nasprotno pa je odločb o deportacijah izdanih ogromno, trdi Blažič. "Ljudje, ko dobijo odločbo in opozorilo, da bo naslednji dan po njih prišla policija, seveda samovoljno zapustijo azilni dom," je ponazoril.

Pozivu se je pridružila predstavnica organizacije Amnesty International Slovenija Metka Naglič, ki je ponovila, da na Hrvaškem prosilce za azil obravnavajo nasilno in jih po hitrem postopku vračajo v Bosno in Hercegovino. Tega po njenih besedah ne ugotavljajo več le nevladne organizacije, temveč tudi vladna telesa, med njimi evropska varuhinja človekovih pravic in odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja in kaznovanja.

Blažič je ob tem pozdravil spremembo zakonodaje, ki prosilcem za azil omogoča pravico do dela po obdobju treh mesecev, in ne devetih, kot je veljalo pred tem. Se pa je v teh delovnih dovoljenjih po njegovih navedbah pojavila novost, da za prosilce za azil brez originalnih dokumentov obstaja dvom o njihovi identiteti. Notranje ministrstvo tako delodajalcem prepušča odločitev, ali gre za veljavno delovno dovoljenje ali ne, prosilce za azil pa to po njegovem mnenju znova postavlja v negotov položaj.

MNZ zavrača očitke

MNZ je v odzivu zapisal, da v postopku odločanja o pristojnosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito preverjajo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v obravnavani državi članici.

"Glede na to, da se večina postopkov vračanja na Hrvaško po dublinski uredbi nanaša na prosilce za mednarodno zaščito, ki so na Hrvaškem vložili prošnjo za mednarodno zaščito, kar izkazuje Centralna evidenca EURODAC ali celo izkaznica 'Tražitelja azila', ni mogoče trditi, da je tem osebam na Hrvaškem sistemsko onemogočen dostop do mednarodne zaščite," so zapisali.

Iz zadnjega letnega poročila Agencije Evropske unije za azil pa izhaja, da je osebam, predanim Hrvaški v dublinskem postopku, dostop do azilnega postopka omogočen in niso v ničemer ovirani pri dostopu do postopka mednarodne zaščite.

Tudi slovenska sodna praksa zavzema stališče, da v konkretnih primerih ni bila podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v povezavi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, te bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.

Lani azil priznan 203 ljudem

Od leta 1995 do leta 2022 je bila v Sloveniji priznana mednarodna zaščita 1212 ljudem, od tega lani 203 ljudem, in sicer 38 osebam status begunca, 164 osebam pa status subsidiarne zaščite. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo leta 2022 priznanih državljanom Ukrajine (158) in Sirije (14).

Na ministrstvu so zapisali, da se je v letu 2022 nadaljeval trend samovoljnega zapuščanja Slovenije pred zaključkom postopka mednarodne zaščite, zaradi česar je bilo 57 odstotkov oziroma 3983 postopkov ustavljenih. V istem obdobju pa se je povečalo število vloženih prošenj, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je za njihovo obravnavo pristojna druga država članica EU-ja. Takih primerov je bilo 2573 oziroma 85 odstotkov več kot leta 2021, so še navedli na MNZ-ju.