Poslanci DZ-ja so s 45 glasovi za in 31 glasovi proti podprli novelo zakona o tujcih, ki ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družine tujcev. Novela odpravlja administrativne ovire pri zaposlovanju tujcev in omogoča hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi, so sporočili z vlade.

Poslanci so že na ponedeljkovi seji matičnega odbora DZ-ja sprejeli dopolnilo, ki določa 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot nov datum začetka je v predlogu novele določen 1. november 2024.

Predlog Levice, da bi se člen, ki uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, v celoti črtal, so poslanci zavrnili s 63 glasovi proti in petimi glasovi za.

S petimi glasovi za in 63 glasovi proti so zavrnili tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev z družino z dveh let skrajšalo na eno in ga tako uskladilo z direktivo Evropskega sveta.

Sorodna novica Pogoj o znanju slovenskega jezika ostaja v noveli zakona o tujcih

Poslanska skupina koalicijske Levice je v skladu z napovedjo glasovala proti noveli zakona.

Poslanci so zavrnili tudi vsa predlagana dopolnila stranke SDS.

Spremembe zakona o tujcih po mnenju vlade prinašajo pozitivne učinke tako za delo upravnih enot kot tudi za slovenske delodajalce in tujce. Po eni strani bodo omogočile hitrejše in preprostejše postopke izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi na upravnih enotah. Po drugi strani pa upoštevajo potrebe po zagotavljanju delovne sile iz tujine, so sporočili.

Iz tega razloga novela poenostavlja postopek menjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Upravnim enotam ne bo treba več izdajati odločb o pisni odobritvi. Zamenjava bo mogoča že na podlagi podanega soglasja zavoda za zaposlovanje. S tem bodo upravne enote razbremenjene, saj jim ne bo treba izdajati odločb o pisni odobritvi. Za tujce pa bodo po zagotovilih vlade postopki hitrejši in preprostejši. Novela omogoča tudi pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, so sporočili z vlade.

Poklukar: Odpravljamo administrativne ovire

Notranji minister Boštjan Poklukar je v predstavitvi novele v DZ-ju dejal, da z zakonom predvsem odpravljajo administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev. V predlogu novele ohranjajo zahtevo po znanju slovenskega jezika za družine tujcev, a jim za to dajejo časovni odlog, da to znanje pridobijo na brezplačnih tečajih.

Z zakonskim predlogom poenostavljajo postopek menjave delodajalca, z večjo vlogo zavoda za zaposlovanje pa omogočajo pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, je navedel Poklukar. S tem želijo s sistemskim pristopom razbremeniti upravne enote, te procese pa bodo nadaljevali tudi v okviru redne novele zakona o tujcih, ki je predvidena v drugi polovici tega leta.

V tokratnem predlogu se ministrstvo zavezuje tudi k pripravi sodobne migracijske strategije v roku šestih mesecev, ki bo imela poudarek na tem, da bo izvajana v praksi in ne bo zgolj napisan dokument, je dodal notranji minister.

V predlogu novele ohranjajo zahtevo po znanju jezika za družinske člane tujcev, vendar tujcem z odlogom dajejo dovolj časa, da bodo potrebno znanje lahko pridobili na brezplačnih tečajih. Poklukar verjame, da so v noveli našli ravnovesje med različnimi interesi.

Poslanska razprava

Poslanka Levice Nataša Sukič je med predstavitvijo stališča poslanske skupine noveli izrecno nasprotovala, saj novela med drugim po njenih besedah ne vsebuje varovalk, ki preprečuje izgon članov družin po izteku roka za pridobitev znanja slovenskega jezika.

Po preteku 18 mesecev, kar je rok, ki ga zakon določa za pridobitev znanja slovenščine na stopnji A1, bo po mnenju Sukičeve sledilo "razbijanje družin". Ob tem se je vprašala, ali bodo poslanci glede tega spet izumljali nove zakonske rešitve, ki bi se jim dalo izogniti na način, da se pogoj o znanju jezika iz zakona preprosto umakne.

Ob tem je poudarila, da zakon zahteva znanje slovenščine zgolj od družinskih članov tujih delavcev tretjih držav, od delavcev pa ne. V nadaljevanju pa znanja slovenščine ne zahteva od delavcev iz članic Evropske unije in njihovih družinskih članov, je opozorila Sukič.

V predstavitvi stališča poslanske skupine NSi-ja je Vida Čadonič Špelič dejala, da mora biti znanje slovenščine in jezika pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje, od česar v NSi-ju ne nameravajo odstopati, saj da je to znanje ključno za vključevanje v družbo. Ob tem v stranki prejemajo opozorila, da imajo družinski člani, ki ne znajo slovensko, izjemno majhne možnosti za iskanje zaposlitve.

Čadonič Špelič je ob tem pozdravila rešitve v predlogu novele, ki bodo administrativno razbremenile upravne enote. Vendar v NSi-ju še vedno menijo, da bi morale upravne enote še naprej obvezno preverjati, ali tujci izpolnjujejo pogoj zadostnih sredstev za preživetje. Izrazila pa je kritiko na račun tega, da se zakon sprejema po nujnem postopku, saj da bi morali o njem širše razpravljati. V NSi-ju menijo, da je obstoječ zakon dober, zato predlagane novele ne bodo podprli.

Jonas Žnidaršič je v imenu poslanske skupine SD-ja dejal, da država priseljence potrebuje, oni pa povratno potrebujejo državo, ki njim in njihovim družinam zagotavlja dobre pogoje za integracijo v družbo. V SD-ju z velikim razočaranjem spremljajo razvoj slovenske integracijske politike, vendar so pri tej noveli dobili zagotovilo notranjega ministra, da bo integracijska strategija sprejeta v roku šestih mesecev. Poslanska skupina SD-ja bo zato podprla novelo zakona.

Stališče poslanske skupine Svoboda je predstavila Tereza Novak. Dejala je, da je prejšnja vlada s svojo novelo zakona o tujcih ustvarila sklop pogojev, ki jih tujci niso mogli izpolniti. S 27. aprilom bi namreč začel veljati še zadnji pogoj tega zakona o znanju slovenščine na stopnji A1 za ljudi, ki so v državo prišli po mehanizmu združevanja z družino, ob čemer niso imeli možnosti opraviti tečaja slovenščine. Država mora ustvariti pogoje za integracijo ekonomskih migrantov, glede tega pa novela prinaša tudi integracijsko strategijo, ki je do zdaj ni bilo. Zaradi navedenega bodo v Svobodo zakon podprli, je dodala.

Poslanec Branko Grims je v predstavitvi stališča SDS-a navedel, da se integracija začne z znanjem in uporabo slovenskega jezika. Izrazil pa je predvsem nasprotovanje ukinitvi periodičnega preverjanja izpolnjevanja pogojev zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti. Iz tega razloga po Grimsovih besedah zakonu nasprotujeta tudi velenjski in kranjski župan, ki ju je navajal predvsem zato, ker prihajata iz vrst SD-ja in sta izrazila skrb, da bo zaradi ukinitve preverjanja sredstev sledil porast zahtevkov za socialno pomoč.

Sprejeta novela zakona o zaposlovanju tujcev

DZ je s 56 glasovi za in 20 proti sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavlja zaposlovanje tujcev.

Državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija je v uvodu ponovil, da novela zakona zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev prinaša tri ključne spremembe, ki bodo pospešile zaposlovanje državljanov iz tretjih držav. Novosti so vsebinsko usklajene s spremembami zakona o tujcih, ki jih je DZ prav tako potrdil danes.

Kot prvo spremembo je navedel, da bo lahko tujec z uveljavitvijo novele v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več delodajalcih le na podlagi soglasja zavoda za zaposlovanje, in ne več na podlagi izdaje odločbe upravne enote.

Se pa določbe novele glede na drugo ključno spremembo zaradi pomanjkanja kadra pri zagotavljanju javnih storitev za tujce, ki se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi, ne bodo uporabljale.

Tretja ključna sprememba, tako državni sekretar, prosilcem za azil omogoča, da bodo lahko pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa, in ne več po devetih.

Poslanska razprava

Soniboj Knežak (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin rešitve pozdravil, saj zajemajo potrebe slovenskega trga dela. Kot je spomnil, je povprečna starost zaposlenega v Sloveniji 43,3 leta in se še zvišuje. "To posledično vpliva na zmanjševanje števila domače delovne sile na vseh poklicnih področjih," je podčrtal.

Miha Kordiš je v imenu Levice, ki je novelo prav tako pozdravila, opozoril, da kadra v zdravstvu in domovih za ostarele v Sloveniji ne primanjkuje, ker bi imeli premalo za to šolanih ljudi, temveč ker so se ti kadri ob stopnjevanju obremenitev in prenizkih plačah raje začeli zaposlovati "v Hoferjih in Lidlih" ali v Avstriji. Podobno po njegovih besedah velja za gospodarstvo, kjer se delodajalci, namesto da bi izboljšali delovne razmere in zvišali plače, raje ozirajo po državah tretjega sveta in revežih, ki bi opravljali kakršno koli delo za mizerno plačilo.

Spremembe so pomembne z vidika spoznanja, "da so v trenutnih razmerah velikega pomanjkanja delovne sile naša edina možnost priseljenci" in da je treba slišati pozive delodajalcev k skrajšanju postopkov za zaposlovanje tujcev, je prepričana Sandra Gazinkovski (Svoboda). "Kot država pa se ne smemo zadovoljiti s pospeševanjem izdaje delovnih dovoljenj za tujce, naslednji nujen in neizogiben korak mora biti oblikovanje učinkovite migracijske, integracijske politike, ki bosta zagotavljali razmere za kakovostno življenje priseljencev in njihovo vključitev v slovensko družbo in okolje."

Alenka Helbl (SDS) se je medtem kritično obregnila, da je bila novela obravnavana po nujnem postopku, saj po njenih besedah, če ne bi bila sprejeta, ne bi bile povzročene težko popravljive posledice za delovanje države, "predvsem ker potreba po delovni sili, ki jo ta zakon rešuje, ni nastala nenadno". V SDS-u jih je zmotilo tudi, ker je imela zakonodajno-pravna služba DZ-ja pripombe k 24 od 37 členov novele in ker je bila novela zato zelo amandmirana. V SDS-u so sicer posebej nasprotovali ukinitvi soglasja oz. izdajanja odločbe upravne enote, saj da tujcev, ko enkrat dobijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo na zavodu za zaposlovanje, ne obravnavajo več, kar v praksi pomeni, da že po enem mesecu nihče več ne preverja, ali še izpolnjujejo pogoje za delo in bivanje v Sloveniji. To naj bi odprlo tudi široko polje za zlorabo socialnih transferjev, zato so pripravili več dopolnil, s katerimi so pogojevali podporo noveli, a so bila vsa zavrnjena.

V NSi-ju pa bi od vlade predvsem pričakovali, da se bo najprej lotila problematike slovenskih državljanov, ki prejemajo socialno pomoč, čeprav bi lahko delali, je razkril Aleksander Reberšek. "Zdrav človek potrebuje delo, in ne socialne pomoči. Zdrav delavec za uspešno integracijo na trg dela potrebuje tudi poznavanje osnov slovenskega jezika in tukaj ne smemo zmanjševati meril," je sklenil.

Omejevanje vpliva višanja minimalne plače na kreditno sposobnost

Sorodna novica Vlada predlaga spremembo zakonodaje, da bi posojila lahko prejelo več ljudi

DZ je potrdil novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katero se bo potrošnikom zagotovila večjo dostopnost do posojil. Banka Slovenije bo namreč lahko makrobonitetne ukrepe na področju omejevanja kreditiranja prebivalstva določala tako, da nanje vsakokratna sprememba minimalne plače ne bo več vplivala.

Banka Slovenije je doslej pri makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu obroka posojila, se hkrati pomembno zniža kreditna sposobnost prebivalcev.

V skladu s sprejeto novelo zakona se bo to spremenilo. Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb višine minimalne plače. Določila bo torej lahko tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu. Med mogočimi merili je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov.

Vlada je spremembe zakona pripravila, potem ko se je z letošnjim januarjem minimalna plača zvišala s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto. S tem se je znesek, ki mora potrošniku ne glede na višino dohodka ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb, povečal z 816,57 evra na 914,55 evra. To je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev, predvsem tistih s prihodki, nižjimi od povprečne plače.

Z novelo se zgolj odpravljajo nejasnosti glede vezanosti Banke Slovenije na določbe predpisov s področja izvršbe in zavarovanja, je poslancem povedala Nikolina Prah z ministrstva za finance. Ne posega se torej v položaj kreditojemalca v primeru izvršbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti, ampak tu še naprej veljajo obstoječe omejitve.

Poudarila je še, da se prav tako ne posega v pristojnosti Banke Slovenije. Ta bo še naprej sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo presodila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost, je povedala.
DZ je novelo zakona sprejel soglasno s 77 glasovi. V razpravi so predstavniki vseh poslanskih skupin soglašali z namero, da bodo posojila za prebivalce dostopnejša. "Upamo, da bo bančni regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo kreditno sposobnost," je dejal Soniboj Knežak (SD).

"Zakon je dobronameren," je dejal Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da predvsem mladi v sedanji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja, zato so prisiljeni v najem, za kar pa lahko mesečno plačujejo več, kot bi znašal obrok posojila.